Nasilje nad starejšimi je pogosto skrito, a zelo prisotno družbeno vprašanje, ki ga pogosto spregledamo. Starost sama ni razlog za nasilje, je pa življenjsko obdobje, ki prinaša specifične izzive. Prav ti izzivi lahko povečajo verjetnost, da postane starejša oseba žrtev nasilja – bodisi v družini, med sorodniki, v institucionalnem okolju ali v širši skupnosti. K temu pomembno prispeva tudi revščina, ki dodatno krepi ranljivost in zmanjšuje možnosti posameznika, da se zaščiti ali poišče pomoč.
Starost kot dejavnik tveganja
S starostjo se pogosto poveča odvisnost od pomoči drugih. To lahko vključuje fizično podporo, pomoč pri gospodinjstvu, upravljanju denarja ali zdravstveno oskrbo. Ko je nekdo odvisen, se razmerje moči poruši, kar omogoča različne oblike nadzora, izkoriščanja ali zanemarjanja. Poleg tega številni starejši živijo sami in so osamljeni, zaradi česar nasilje ostane neopaženo in neraportirano.
Zdravstvene težave, kot so demenca, kognitivni upad ali kronične bolezni, dodatno otežijo prepoznavanje nasilja. Starejša oseba morda ne zmore jasno izraziti, kaj se dogaja, ali pa se boji posledic, če bi nasilje prijavila. Pomanjkanje informacij o pravicah, strah pred izgubo doma ali konfliktnimi odnosi pa še dodatno prispeva k molku.
Revščina kot pospeševalec tveganja
Finančna stiska je eden najmočnejših dejavnikov tveganja za nasilje nad starejšimi. V družinah, kjer primanjkuje denarja, je prisoten večji stres, kar lahko vodi v čustvene izbruhe ali zanemarjanje skrbstnih obveznosti. Starejši z nizko pokojnino ali brez dodatnih virov financ pogosto nimajo izbire glede oskrbe, zato se lahko znajdejo v odvisnosti od ljudi, ki niso sposobni ali pripravljeni nuditi ustrezne podpore.
Revni starejši so tudi pogosta tarča finančnega izkoriščanja – od prisilnega jemanja pokojnine, manipulacije pri podpisih, kraje, pa do različnih goljufij. Hkrati imajo ti posamezniki najmanj dostopa do kakovostnih storitev, brezplačne pravne pomoči in varnih oblik namestitve. Ko je dostop do podpore omejen, tveganje za prikrito in dolgotrajno nasilje drastično naraste.
Sočasnost starosti in revščine
Ko se starost in revščina združita, nastane kombinacija, ki izredno poveča možnost za nasilje. Starejši tako postane popolnoma odvisen od okolice, hkrati pa ima manjši vpliv na to, kako je z njim ravnano. Strah pred izgubo doma, družine ali edinega skrbnika pogosto povzroči, da nasilja sploh ne prijavi. Socialna izključenost in omejeni finančni viri pa onemogočajo dostop do podpornih mrež, ki bi lahko ponudile varno rešitev.
Zato je izjemno pomembno, da kot družba prepoznamo te prepletene dejavnike in okrepimo podporne mehanizme: boljše socialne storitve, dostopne programe za pomoč starejšim v stiski, več preventive, ozaveščanja ter varne poti za prijavo nasilja. Le s celostnim pristopom lahko zmanjšamo tveganje in ustvarimo okolje, v katerem so starejši resnično zaščiteni, spoštovani in vredni dostojanstva, ki ga zaslužijo.