Slovar: Starostna onemoglost / invalidnost / nezmožnost
Avtor: Simona Hvalič Touzery
Glej tudi: Onemoglost, Nezmožnost / invalidnost / onemoglost
Definicja Svetovne zdravstvene organizacije opredeljuje onemoglost kot omejitev ali pomanjkanje sposobnosti za izvajanje aktivnosti v primerjavi z običajnimi sposobnostmi človeka. Pod onemoglost štejemo vsakršno (samozaznavno) omejitev aktivnosti, ki je nastala zaradi dolgoročnih težav z zdravjem: traja ali se pričakuje, da bo trajala šest mesecev ali več in je pomoč ne more popolnoma odpraviti. Obstaja več vrst onemoglosti: funkcionalna, intelektualna, mobilna, fizična, psihična in agilna. Onemoglost je lahko popolna ali delna.
Pri ustreznem prevodu angleške besede »disability« se soočamo s precejšnjo težavo, saj gre za širok pojem, ki označuje invalidnost, onemoglost, oslabelost, opešanost in nemoč skupaj. Kadar se nanaša na stare ljudi, se najpogosteje prevaja kot starostna onemoglost.
Star človek se v starosti sreča s starostno onemoglostjo, oslabelostjo, nebogljenostjo, opešanostjo, nemočjo, itd. Dr. Jože Ramovš govori o podobi starostne onemoglosti, ki je lepo vidna na modelu celostne šestrazsežne podobe človeka: 1. telesno pešanje (telesna razsežnost), 2. pešanje tekočega spomina za sprotne informacije, upad radovednosti in zanimanja, pojav zmedenosti, nezmožnosti za orientacijo v prostoru in času (duševna razsežnosti), 3. zoženje življenjske orientacije in z njo povezane svobode doživljanja, odločanja in vedenja ter odgovornosti zase in druge (doživljajska razsežnost), 4. zapiranje pred drugimi ljudmi, beg v osamo ali pa siljenje k drugim, sumničavost do drugih, skopost ali razsipnost, oblastnost ali nesamozavest, sitnost ali nergavost (medčloveška razsežnost), 5. izguba zanimanja za okolje, delo in prizadevanje (zgodovinsko-kulturna razsežnost), 6. občutek brezciljnosti, ko človek ne doživlja več smisla svojega življenja (bivanjska razsežnost). Star človek se ob starostni onemoglosti sooči z lastno nemočjo in odvisnostjo od drugih.