English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Dogodki

Pretekli dogodki

Od 22.11. do 20.12.2020 je na Facebook strani @Družinski oskrbovalci potrekala nagradna igra. Tri zmagovalke so si priigrale knjigo dr. Jožeta Ramovša, Sožitje v družini. Za to jim iskreno čestitamo!

Tekom nagradne igre smo v odgovor na vprašanje: Kaj za vas pomeni skrbeti za vašega bližnjega? Kaj dobrega ali lepega vam pri tem pride na misel? prejeli šest lepih zgodb. Vabljeni, da jih preberete! Za povezavo do zgodb kliknite tukaj.

Odgovor v oSožitje v družini

17.12.2020 smo imeli spletno predavanje prof. Jožeta Ramovša: PRAZNOVANJE JE SRCE DRUŽINSKEGA VZDUŠJA

Praznovanje potrebuje posameznik.
Praznovanje potrebuje človeška skupina.
Družina, ki ne praznuje, postaja čedalje slabše skupno bivališče vse bolj nezadovoljnih posameznikov.
Ko družina praznuje, vstopata bogastvo življenja in človeške izkušnje vsakega od njih k vsem drugim.
Na praznik se družinsko bogastvo množi in deli, v delavnikih pa se samo seštevajo in odštevajo posamezni uspehi.
Praznovanje potrebuje široka človeška skupnost.
Praznovanje je bilo, je in bo nepogrešljiva pot, da postajam in ostajam človeški med ljudmi.
Praznik je pogoj za polnost življenja.
Jože in Ksenija Ramovš, Praznovanje

Predavanje je poslušalo več kot 50 udeležencev. Odziv je bil zelo dober. Poslušalcem in vsem ostalim želimo čibmoljše družinsko sožitje in lep prazničen čas!

Povezavo do predavanja najdete na https://youtu.be/2axmdXGPH-8

Predavanje je del projekta Krekovo središče 2.

logotipi Krekovo središče

Tiskovna konferenca ob knjigi: Jože Ramovš (in sod.), 2020. Integrirana dolgotrajna oskrba. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.

Monografija vsebuje sodobna spoznanja in izkušnje o oskrbovanju odraslih ljudi, ki so pri vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih, o razvoju tega sistema socialne varnosti v tradiciji, polpretekli industrijski dobi in danes, ko se ob staranju prebivalstva razvija integrirani pristop oskrbe v krajevni skupnosti.

 

Sodelujoči:

  • Prof. dr. Jože, avtor, ki ureja edino slovensko znanstveno-strokovno revijo za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje; v preteklih 22 letih je objavili 525 daljših člankov z domačimi in tujimi spoznanji o dolgotrajni oskrbi. Vsi ostali so soavtorji poglavij v knjigi:
  • Vesna Vodišek Razboršek, direktorica Doma starejših Šentjur, ki se vzorno razvija v smeri sodobne integrirane dolgotrajne oskrbe.
  • Mag. Franc Imperl iz podjetja Firis, izobraževalec kadrov v oskrbovalnih ustanovah, soavtor sistema kakovosti E-Qualin in poznavalec dosežkov v razvoju institucionalne dolgotrajne oskrbe po evropskih državah,
  • Marta Grčar iz Inštituta, ki dela z neformalnimi oskrbovalci na Inštitutu Antona Trstenjaka in sodeluje z evropsko zvezo EuroCarers.
  • Ivanka Bižal, fizioterapevtka na domu, predavateljica na tečajih za družinske in druge neformalne oskrbovalce, oskrbovalka pokojnega moža.

Dodatna razloga za današnjo konferenco:

1.        Danes, 6. oktobra 2020, prvič obeležujemo evropski dan oskrbovalcev, tokrat neformalnih – to je družinskih članov, sosedov in prostovoljcev, ki oskrbujejo bližnje. V Evropi to zahtevno nalogo opravlja redno vsak deseti prebivalec, v Sloveniji 200.000 ljudi. V povprečju vsakdo pride na 10 let v situacijo, ko je nekdo od njegovih bližnjih odvisen od pomoči drugih pri vsakdanjih opravilih. Inštitut, ki vodi Slovensko zvezo neformalnih oskrbovalcev, je za danes pripravil akcijo, da bi vsakdo s spoštovanjem pozdravil nekoga od znancev, ki pravkar opravlja to zahtevno človeško nalogo.

2.        Sedanji Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki daje upanje, da bomo sistem dolgotrajne oskrbe starostno onemoglih in drugih, ki so odvisni od pomoči pri opravljanju vsakdanjih opravil, začeli razvijati na sodoben način, kakor to delajo zadnje četrt stoletja evropske države. Monografija Integrirana dolgotrajna oskrba je strokovni prispevek, da bi to uspelo. V Sloveniji smo bili pred 50 leti po zaslugi genialnega in prizadevnega zdravnika dr. Bojana Accetta pri vrhu tedanjega svetovnega razvoja dolgotrajne oskrbe; od tedaj je seveda šel razvoj za pol stoletja naprej. Če smo za drugimi ostali na repu, imamo sedaj priložnost, da uporabimo svetovno in domače znanje in dobre razvojne izkušnje. To dvoje in dober zakon o dolgotrajni oskrbi nam omogoča, da začnemo dohitevali razvoj drugih evropskih držav na področju humane, finančno in kadrovsko vzdržne dolgotrajne oskrbe.

 

Sodobna integrirana dolgotrajna oskrba ima naslednje značilnosti.

1.      Vsi finančni viri so povezani v dovolj veliko skupno solidarnostno blagajno za dolgotrajno oskrbo v državi, tako da je oskrba dostopna vsakemu človeku, ki jo potrebuje; za to danes dajejo evropske države okrog 1,5 % BDP.

2.      Zdravstvena nega in psihosocialna oskrba sta povezani v eno celoto, enako so vključena sodobna znanja arhitekture, infrastrukture in drugih za oskrbo relevantnih strok.

3.      Pri oskrbi se upošteva celotnega človeka v njegovi telesni, duševni, duhovni in socialni razsežnosti.

4.      Formalna strokovna oskrba in neformalna oskrba domačih in prostovoljcev sestavljata eno komplementarno celoto.

5.      Oskrbovalne storitve z vsem sodobnim znanjem, metodami in pripomočki so zlite z osebnim odnosom med oskrbovancem in oskrbovalcem (v ustanovi ima vsak oskrbovanec referenčno osebo izmed zaposlenimi in eno od zunaj, svojca ali prostovoljca).

6.      Mreža oskrbovalnih programov je organizirana in vodena v lokalni skupnosti: v občini ali mestu po soseskah. Pri tem so majhni krajevni domovi z ducatom programov za oskrbo na domu središča za razvoj sodobne oskrbe v kraju; sodobno evropsko načelo je: kjer je potreben vrtec za otroke, je še potrebnejši dom za stare ljudi. Oskrba onemoglih je primarna naloga vsakega človeka, vsake družine in vsake krajevne skupnosti. Sodoben sistem dolgotrajne oskrbe se lahko uspešno razvija le, če ga kot svojo primarno nalogo organizira lokalna skupnost, enako kakor poskrbi za cestno infrastrukturo, komunalo in druge vitalne potrebe občanov.

7.      Država pa ima naloge, ki jih ne more opraviti nihče drug. Te so: vzpostaviti mora sodoben sistem integrirane dolgotrajne oskrbe, zbrati vire za finančno vzdržno in vsem dostopno oskrbo, postaviti merila za minimalno kakovost oskrbe, voditi nevtralno kontrolo nad izvajanjem oskrbe, skrbeti za razvoj sistema oskrbe, oskrbovalnih metod in pripomočkov ter za krepitev »nove solidarnosti med generacijami« v celotnem prebivalstvu.

 

Celotna konferenca je na portalu: https://sl-si.facebook.com/janez.platise

Foto: Janet Platiše

Konec oktobra smo na Inštitutu Antona Trstenjaka uspešno zaključili usposabljanje za družinske in druge neformalne oskrbovalce v Ljubljani.  V istem obdobju lani, smo pričeli z usposabljanjem v dveh slovenskih krajih: v Ribnici in v Medvodah. V vseh omenjenih krajih je bil tečaj dobro obiskan. Udeležili so se ga svojci in drugi neformalni oskrbovalci, ki doma oskrbujejo starejšega ali invalidnega družinskega člana.

V okviru porjekta Krekovo središče bomo izvedli usposabljanje prostovoljcev širiteljev - tokrat v Mengšu.

Za kakšno prostovoljstvo gre?

Na IAT razvijamo nematerialno prostovoljstvo na področju medosebnega odnosa, pri katerem smo vsi učitelji in vsi učenci - drug drugega bogatimo. Prostovoljec se odloči, da bo uro na teden posvetil druženju s starejšimi ljudmi - po navadi v manjši skupini, ki jo praviloma vodita dva prostovoljca skupaj (lahko pa jo vodi nekdo tudi sam). Skupina je prostor za osebni pogovor, za prijetno druženje in prijateljstva, preprečevanje osamljenosti, pa tudi za skrb za zdravje. Skupina namreč dela tudi po enem od širiteljkih programov kot so: preprečevanje padcev v starosti (tam izvemo in poskrbimo, da preprečujemo padce, ki so pri starih ljudjeh tako pogosti, včasih žal tudi usodni), bralni dnevnik, varno staranje ipd.

Je ta novica v tebi zbudila željo po takšnem prostovoljskem udejstvovanju? Poskusi!

Za dodatne informacije in prijavo pokliči na tel. 01 433 93 01 ali piši na elektronski naslov info@inst-antonatrstenjaka.si.

Začeli bomo v sredini marca, število mest je omejeno.

Naložbo sofinancira Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (podukrep 19.2).

‹‹12
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje