V Sloveniji in vsej Evropi je čedalje več starih ljudi v primerjavi s številom mladih. Tudi v razmerah demografskega neravnovesja prihodnjih let si sleherni človek želi, da bi živel v lepih odnosih z mlajšimi in starejšimi ljudmi. Zato sta evropska politika in civilna družba zadnje čase odločneje krenili v prizadevanje po lepšem sožitju med generacijami. Pobuda za praznični dan solidarnosti med generacijami je prišla leta 2008 ob predsedovanju Slovenije EU na mednarodni konferenci na Brdu.
V počastitev 1. Evropskega dneva solidarnosti med generacijami, ki se obeležuje 29. aprila, smo imeli na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje – v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve – praznično prireditev 28. aprila 2009. Na prireditvi so v uvodnem delu pri kulturnem programu sodelovale vse tri generacije. Slavnostno so zapeli člani Moškega pevskega zbora Otona Župančiča – Sora pod vodstvom Klemena Jerinca. Zaigral nam je tudi duet kljunastih flavt v sestavi Kristine Martinc in Veronike Ramovš.
Sledila je okrogla miza o sožitju in sodelovanju med vsemi generacijami, ki jo je povezoval in vodil dr. Jože Ramovš, sodelovali pa so dr. Janez Remškar z Ministrstva za zdravje, z Inštituta Antona Trstenjaka pa dr. Božidar Voljč, Mateja Zabukovec in Maja Rant.
Dr. Remškar je predstavil svoje videnje sobivanja treh ali štirih generacij na podeželju, kjer je deloval kot zdravnik. Mnogokrat se je žal srečeval z nerazumevanjem in nespoštovanjem med staro in srednjo generacijo. Opozoril je tudi na mnenje o stanju v zdravstvu, ki se s pomočjo medijev ustvarja v javnosti in je praktično vedno negativno, dejstvo pa je, da je veliko stvari tudi dobrih. Njegovemu mnenju je pritrdil tudi dr. Božidar Voljč, ki je svojo poklicno pot prav tako začel kot zdravnik na podeželju. Izpostavil je, da je bil položaj starih ljudi v zgodovini preveč idealiziran. Kot bivši direktor Zavoda za transfuzijo ima izkušnjo, da smo, če bi sodili po krvodajalstvu, Slovenci zelo solidaren narod, solidarnost pa je eden od zidakov medgeneracijskega sožitja, saj gre za pomoč tistim, ki jo potrebujejo. Izpostavil je, da je vsako medgeneracijsko sožitje naložba v prihodnost, saj danes družine niso več takšne kot so bile v preteklosti, otrok je malo, veliko starih ljudi proti koncu svojega življenja živi samih in osamljenih. Medgeneracijsko sožitje je ena naših najodgovornejših in hkrati najlepših dolžnosti, ki jih imamo vsi, in zadeva vsakogar med nami, ne oziraje se na to, ali smo mladi ali stari. Mateja Zabukovec z Inštituta Antona Trstenjaka je predstavila usposabljanje za medgeneracijsko prostovoljsko druženje s starim človekom v družabniškem paru ali za prostovoljske voditelje medgeneracijskih skupin, ki jih na Inštitutu izvajamo od leta 1992. Taka oblika izobraževanja in prostovoljskega družabništva je ena izmed najboljših priprav na lastno starost za mlajše generacije, starim ljudem pa pomaga zmanjševati osamljenost in širiti socialne vezi. Ena od oblik sožitja med generacijami je tudi projekt Medgeneracijskega družabništva ob računalniku, ki ga izvajamo na Inštitutu in ga je podrobneje predstavila Maja Rant. V projektu uspešno sodelujejo dijaki ali študenti, ki stare ljudi učijo osnov računalništva, stari ljudje pa mladim posredujejo svoje bogate življenjske izkušnje. V nadaljevanju je dr. Ramovš odprl vprašanje, ali je v življenju lažje prejemati ali nuditi pomoč. Opozoril je na to, da bo v prihodnje strmo naraščalo število starih ljudi, ki bodo potrebovali oskrbo in nego za vsakdanje življenje. Oskrbo in nego lahko zelo otežuje nesposobnost sprejemati pomoč s strani domačih ali tujih negovalcev, podobno pa situacijo bremeni pomanjkanje občutka za solidarnost s strani oskrbovalcev. Danes si vsi želimo, da ne bi bili od nikogar odvisni, in s tem je povezana tudi sposobnost sprejemati pomoč. Zato je zelo pomembno, da se celo življenje učimo solidarnosti, to pomeni znati dobro dajati in dobro sprejemati pomoč. Vedno je pomoč obojestranska. Tudi ko mlajša generacija neguje in spremlja bolnega ali umirajočega človeka dobiva od nje izkušnjo, kaj pomeni biti sočuten in solidaren človek s človekom, ki ne more biti več sam, starejša generacija pa seveda vso potrebno pomoč in nego, ki jim pomaga preživeti. Sledila je še razprava prisotnih o lastnih izkušnjah solidarnosti med generacijami. Iz drugega zornega kota je svoje videnje solidarnosti med generacijami predstavila gospa Anka Tominšek z Zveze društev upokojencev. Poudarila je, da je medgeneracijska solidarnost nujna in tudi zelo prisotna, saj stari ljudje že zdaj s svojo pomočjo mlajši generaciji dajo ogromno in s tem privarčujejo ogromno državnega denarja. Stare ljudi bi lahko vključili tudi v vrtce in šole in pomagali tistim, ki so socialno šibkejši. S tem bi še bolj gradili načela solidarnosti med generacijami. Dr. Remškar je dodal, da živimo v najbolj udobnem in ugodnem načinu življenju, ki nam hkrati spodnaša tla izpod nog. Poudaril je pomen vzgoje v družini, ki je ključna, in pritrdil dr. Ramovšu, da je pomoč v resnici težje sprejemati, kot dajati, in da je na tem potrebno delati, da bo vsak, ki je pomoč prejemal, imel tudi občutek, da je pomoč hkrati tudi dajal. Prvi evropski dan solidarnosti med generacijami smo zaključili s pesmijo in s povabilom k širjenju duha medgeneracijske solidarnosti.