English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Družinska oskrba starejšega svojca

SVETOVALNI TELEFON

Na Inštitutu Antona Trstenjaka smo za vse, ki nekoga oskrbujete, odprli telefonsko številko 064 / 299-599, na katero lahko pokličete za nasvet ali pogovor vsak delovni dan med 9. in 15. uro.

Pogosto zastavljena vprašanja in odgovori

Klikni za vprašanja in odgovore

SKRB ZA LASTNO ZDRAVJE

Če želimo dobro posrkbeti za nekoga drugega, je nujno da posrkbimo tudi sami zase. Vsak dan si vzemimo vsaj malo časa za nekaj, kar nas veseli, pa najsi bo to delo na vrtu, branje, lep pogovor ali razvedriten klepet.

Delček skrbi zase je tudi vzdrževanje lepih odnosov in dobra organizacija dneva. Nekaj malega o tem, kaj lahko naredimo za to v času epidemije, najdete v prispevku: Kako smiselno zapolniti in izpolniti dan.

Drug pomemben delček skrbi zase je redno gibanje. Posebej zdaj, ko so dnevi vse krajši in boleznen COVID-19 vztrajno razsaja, nam gibanje pomaga graditi odpornost. V primeru težke situacije doma pa je redna hoja najboljša sprostitev. Če potrebujete malo motivacije poglejte posnetek https://youtu.be/0y8WIT0Nfyo in izkoristite dan! ☀️

 

PRVA KONFERENCA O NEFORMALNI OSKRBI V SLOVENIJI

8 maja 2018 je na Brdu pri Kranju potekala Prva konferenca o neformalni oskrbi v Sloveniji

Konferenco je pod vodstvom Ministrstva za zdravje izvedel Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v sodelovanju z evropskim združenjem Eurocarers.

Klik na prispevek

Družinske oskrbovalce imenujemo svojce, ki brezplačno vsaj nekaj ur tedensko skrbijo za svoje stare družinske člane; med družinske oskrbovalce štejemo tudi sosede, prijatelje, prostovoljce in druge neformalne in brezplačne oskrbovalce na domu. Izraz družinski oskrbovalci (ang. family carers) se uveljavlja v Evropi zadnjih petnajst let, kar pove, da je bilo področje domače oskrbe starejših v politiki in stroki dolgo prezrto.

Kdo oskrbuje starejše ljudi v Sloveniji?

V Sloveniji potrebuje oskrbo nad 80.000 ljudi, starih 65 in več let. Od teh jih je okoli 20.000 v domovih za starejše, več kot 60.000 starejših ljudi pa je odvisnih od pomoči svojcev, prijateljev, sosedov. Ocenjujemo, da trenutno v Sloveniji nekoga oskrbuje vsak deseti prebivalec. Stari ljudje, ki so doma in potrebujejo oskrbo, jo običajno dobivajo iz več virov. Dobro polovico jih oskrbujejo zakonci in hčerke. Manj, a še vedno pogosto, jih oskrbujejo sinovi, snahe in vnuki, sledijo bratje, sestre in sosedje. Družinski oskrbovalci so pogosto tudi sami v težavnem položaju. Če so to zakonci, so tudi sami stari in pogosto bolni. Hčere, ki so družinske oskrbovalke, so večinoma stare nad 50 let, zaposlene, skrbijo za svojo družino, neredko pa tudi za moževe starše.

Kateri so glavni razlogi za domačo oskrbo starih ljudi?

Slovenske in tuje raziskave kažejo veliko pripravljenost svojcev, da bi svoje stare družinske člane oskrbovali doma. Najmočnejša razloga za to sta čustvena povezanost in doživljanje odgovornosti za bolne in onemogle družinske člane. Zadnje čase pa postajajo pomembni tudi ekonomski razlogi.

Zakaj je družinska oskrba pomembna za vsako državo?

Razlogi so zlasti naslednji. Delež starih bolnih in onemoglih ljudi narašča, s tem pa stroški za zdravstveno in socialno varstvo. Brez množične družinske in druge neformalne oskrbe bi se socialni sistemi sesuli, saj javne blagajne nikjer na svetu ne morejo kriti dela in stroškov celotne oskrbe tako velikih skupin prebivalstva, kot so to bolni in stari ljudje. Ne manj pomemben razlog je, da skoraj vsak star človek želi ostati do konca življenja v domačem okolju, torej v kraju in prostoru, ki mu je navajen, se v njem najbolje znajde in počuti. Dolžnost države in svojcev je, da mu pri tem pomagajo. Če država pomaga družinskim oskrbovalcem s sodobnim sistemom dolgotrajne oskrbe, zdravstvena in socialna stroka pa z znanjem, je družinska oskrba najboljša in najcenejša možnost oskrbe. Odločilnega pomena je tudi dejstvo, da se v človeku lahko razvija in krepi solidarnost samo ob konkretni skrbi za nemočne ljudi, zlasti otroke, bolne in stare ljudi; kakovost sožitja v družbi pa je sorazmerna z razvitostjo solidarnosti v njej.

Kakšno podporo potrebujejo družinski oskrbovalci?

Svojci bodo lahko dobro oskrbovali svoje onemogle družinske člane ob učinkoviti podpori sistema zdravstvenega in socialnega varstva preko dobrega sistema dolgotrajne oskrbe in drugih podpornih servisov. Pomembni so še izobraževanje družinskih oskrbovalcev,  medsebojna opora na principu samopomoči ter razbremenitev žensk.  

Kako zmanjšati  preobremenjenost žensk pri oskrbi starejših?

Preobremenjenost žensk se da uspešno zmanjšati z enakomerno porazdelitvijo hišnih opravil in oskrbe starejših svojcev med vse družinske člane in s pomočjo javnih služb. Tudi začasno varstvo v domu za starejše ali v kaki drugi ustanovi, zaradi letnega oddiha ali službenih obveznosti, lahko olajša obremenjenost družinskih oskrbovalcev.

Kje in kako lahko dobijo družinski oskrbovalci znanje in oporo za svoje delo?

Na našem Inštitutu nudimo izobraževanje in oporo družinskim oskrbovalcem že osem let. Usposobili in povezali smo več sto svojcev in drugih neformalnih oskrbovalcev starih ljudi, kateri že potrebujejo pomoč ali jo bodo potrebovali v bližnji prihodnosti. Usposabljanje poteka v  obliki tečaja, ki se nato nadaljuje v skupini za samopomoč, to je v krajevnem klubu svojcev, pod vodstvom prostovoljcev. Klub svojcev nudi trajen prostor za izmenjavo dobrih izkušenj in za reševanje izzivov, ki jih prinaša oskrba na domu neformalnim oskrbovalcem. Udeležujejo se ga tisti družinski oskrbovalci, ki to želijo; srečanja običajno potekajo enkrat mesečno po dve uri na istem kraju in ob istem času, kot je bil tečaj.

 

 

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje