English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 17, številka 2
Kakovostna starost logotip

Urbani izziv

Avtor: Maša Birsa, datum: 7.7.2014

Urbanistični inštitut Republike Slovenije (UIRS) je znanstvenoraziskovalna ustanova, ki deluje na področju načrtovanja in urejanja prostora. Ustanovljen je bil leta 1955, od leta 1993 pa deluje kot javni raziskovalni zavod. Temeljna področja delovanja UIRS-a so izobraževanje, raziskovanje in založništvo. Prav tako razvija in izvaja znanstvenoraziskovalne in razvojne projekte na področju urbanističnega in prostorskega razvoja Slovenije, kar vključuje razvoj in urejanje mest, naselij, krajine, stanovanj, enakih možnosti dostopa za ranljive skupine, urbano mobilnost, prenovo urbanih območij, vplive demografskih sprememb na prostorsko načrtovanje, kulturno dediščino, urbanistično zgodovino ter zakonodajo in informatiko. Od leta 1989 v okviru inštitutske založbe izhaja znanstveno-strokovna periodična publikacija Urbani izziv. Prva številka je bila izdana ob 30-letnici obstoja Inštituta. Revija je vodilna slovenska periodična publikacija na področju urbanističnega in prostorskega razvoja. Usmerjena je v obravnavanje znanstvenih in strokovnih spoznanj ter problemov urejanja prostora v Sloveniji in tujini. V publikaciji so predstavljene prostorske in urbanistične teme z različnih področij (npr. urbana prenova, regionalni razvoj, varstvo okolja, informatika na področju urejanja prostora, stanovanjske študije, demografske študije za potrebe prostorskega načrtovanja, dostopnost za funkcionalno ovirane ...). Poleg usmerjenosti v tematiko se usmerja tudi v interdisciplinarnost in s tem poglablja in širi znanja ter povezuje stroke.

Letno izideta dve številki ter posebna izdaja Urbanega izziva. Prva številka izide junija, druga pa decembra. Posebna izdaja izide enkrat letno, predvidoma septembra. Namen teh je obravnava strokovnih člankov načrtovanja prostora v Sloveniji. Publikacija je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Vsebinsko se deli na dva dela. Prvi del, ki se imenuje »Članki« je namenjen znanstvenim in strokovnim člankom ter prispevkom. Drugi del pa se imenuje »Predstavitve in informacije« in je namenjen objavi recenzij, predstavitvam knjig, dogodkov, predavanj, projektov in konferenc.

Za namene pisanja tega prispevka smo pregledali publikacije od leta 2008 do zadnje izdane številke in izbrali tri članke, ki se nanašajo na tematiko dostopnosti javnega in zasebnega prostora ter na demografsko problematiko.

Članek z naslovom Invalidi in dostopnost: kako uspešni smo v Sloveniji pri odstranjevanju in preprečevanju grajenih in komunikacijskih ovir je bil izdan v prvi številki letnika 20. V njem je predstavljena raziskava Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir, ki je bila končana decembra 2008. Izvedla sta jo Urbanistični inštitut Republike Slovenije in Inštitut Republike Slovenije za socialno varstvo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri ukrepi so potrebni za učinkovito uresničitev pravic invalidov do gibanja brez ovir. Avtorja članka Richard Sendi in Boštjan Kerbler – Kefo sta izpostavila, da je od 15 do 20 % evropskega prebivalstva funkcionalno oviranega. V Sloveniji pa le-to predstavljajo 8,48 % populacije. V okolju se invalidi srečujejo z različnimi ovirami, kot so urejenost stavb, dostop do informacij in komunikacij. Potrebno je poudariti, da se s to problematiko ukvarja vedno več strokovnjakov in to predvsem zaradi naraščajoče zavesti in ozaveščenosti o problematiki. V članku so predstavljeni mednarodni dokumenti, ki se nanašajo na pravice invalidov, problematika invalidskega varstva v Sloveniji ter strategiji Dostopna Slovenija in Akcijski program za invalide, v katerem so navedene nacionalne usmeritve za izboljšanje dostopa invalidom. Arhitektura prostora se ukvarja predvsem s temami, kot sta načrtovanje objektov in grajeno okolje, pri katerem zavzemajo pristop »vključujočega oblikovanja«. Le-ta temelji na predpisih in gradbenih standardih, ki so namenjeni zagotavljanju neoviranega dostopa invalidom ter izboljšanju kakovosti bivanja, kar vključuje čim bolj samostojno bivanje v stanovanju s pomočjo tehnoloških rešitev. Ena od teh je »pametna hiša«. Avtorja pravita, da so pametne hiše opremljene z najsodobnejšo opremo, s pripomočki in tehnologijo, ki so med seboj funkcionalno povezani, s čimer so zagotovljeni pogoji, da imajo lahko invalidi najvišjo stopnjo funkcionalne samostojnosti in neodvisnosti. V drugem delu članka je predstavljena raziskava, katere namen je ugotoviti in določiti konkretne ovire grajenega okolja in komunikacije na območju Slovenije. Ovire grajenega okolja se nanašajo na gradnjo javnih in zasebnih stavb ter razvoj in vzdrževanje javnih in zasebnih površin (klančine, cestni robniki, stopnice.) Komunikacijske ovire pa se nahajajo v govornih najavah, računalnikih, podnapisih, tolmačenju in sistemih množičnega komuniciranja. Avtorja sta v rezultatih raziskave predstavila ovire v potniškem prometu, ovire na področju izobraževanja, usposabljanja in zaposlovanja, ovire na področju izvajanja storitev zdravstvenega in socialnega varstva, ovire pri dostopu do storitev državne uprave, ovire pri dostopu do ponudbe kulturnih ustanov ter ovire pri aktivnostih preživljanja prostega časa (šport, rekreacija in turizem). Ugotovitve raziskave so pokazale številne grajene ovire, med katerimi so bile izpostavljene stopnice, klančine, visoki robniki in pločniki, pokvarjena dvigala, pomanjkanje ročajev in držal, preozka vrata in preozki prehodi za invalide, nedostopne in neustrezno opremljene sanitarije. Komunikacijske ovire sta odkrila predvsem tam, kjer je oteženo sporazumevanje z osebjem, nerazumevanje s strani splošne javnosti, pomanjkljiva navodila, pomanjkljive oznake, slaba osvetljenost, težave pri signalizaciji, slabo ozvočenje, neustrezno postavljena okenca informatorjev. Potrebno je izpostaviti, da so bili v okviru te raziskave navedeni konkretni predlogi za izboljšave grajenih in komunikacijskih ovir.

V posebni izdaji (2012) je bil objavljen članek z naslovom Spletni vodnik za invalide in tehnično orodje za ocenjevanje dostopnosti objektov v javni rabi, ki obravnava podobno problematiko kot prejšnji članek. To nakazuje, da se avtorji kontinuirano sprašujejo in ukvarjajo s temo dostopnosti ranljivejših skupin. V članku projekta so avtorji – Richard Sendi, Igor Bizjak, Nina Goršič, Boštjan Kerbler, Sabina Mujkič, Matej Nikšič in Biba Tominc – predstavili rezultate projekta Ukrepi za uresničevanje pravic invalidov do dostopa brez ovir: inventarizacija obstoječih ovir v grajenem okolju in objektih v javni rabi po Sloveniji. Avtorji poudarjajo, da je ta tematika zelo pomembna, še posebej, ker se evropske države soočajo s staranjem prebivalstva. To pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo še več funkcionalno oviranih ljudi. Rezultati projekta so jasno prikazali, da se stanje neoviranega dostopa za invalide ni bistveno spremenilo. Na terenu so raziskovalci pregledali grajene in komunikacijske dejavnike: širši dostop – parkirne prostore, dostopne poti (prostor med parkiriščem in glavnim vhodom), zunanje vertikalne komunikacije (klančine, stopnice); vhod v objekt – glavni in stranski; notranjost objekta -  predprostori in avle, hodniki, sanitarije, stopnice in dvigala, sistem oznak, električna razsvetljava, prostori za poslovanje s strankami. Ugotovili so, da so parkirni prostori za invalide dobro urejeni. Pri vhodih v objekte se je težava pokazala predvsem zaradi stopnic in neprimerno urejenih klančin. Stopnice tudi niso imele primernega oprijemala. Oznake in napisi so v večini primerov slabo vidni zaradi premajhne pisave. Rezultati projekta so bili oblikovanje spletnega vodnika za invalide, oblikovanje tehničnega orodja za ocenjevanje dostopnosti objektov v javni rabi, foruma za vnašanje pobud ter ustanovitev službe za spremljanje dogajanja v prostoru.

Aleksander Jakoš v članku z naslovom Načrtovanje, demografija in Slovenija, ki je bil izdan v letniku 20 številka 1 (2009), predstavi demografki trend kot enega izmed najpomembnejših dejavnikov razvoja v Sloveniji. Razlika med aktivnim in upokojenim prebivalstvom se manjša na škodo aktivnega. V prihodnosti bo zaradi daljšanja življenjske dobe vedno več starejšega prebivalstva, medtem ko je naravni prirast (število rojstev) negativen. V prvem delu članka avtor predstavi sedanji demografski položaj Slovenije, v drugem delu pojem selitev in njihov vpliv na demografsko sestavo prebivalstva države, tretji del nameni demografski politiki, ki pa pri nas v Sloveniji ni oblikovana. Demografski problemi v Sloveniji se odražajo na različnih področjih: ekonomskem, socialnem in prostorskem. Na demografsko sliko vplivajo trije dejavniki: smrtnost, rodnost in selitve. Pogosto se ne zavedamo dolgotrajnosti in trdoživosti posameznih demografskih pojavov. Tako na primer še danes na letno število umrlih v Sloveniji vplivajo rojstva, ki so se zgodila pred več kot sto leti. S spreminjanjem demografije naj bi Slovenija, ki danes šteje dva milijona prebivalcev, po ocenah Eurostata leta 2050 imela 1,8 milijona prebivalcev. S staranjem prebivalstva se vedno več pozornosti namenja pokojninskim reformam, zdravstveni oskrbi ...  Zavedati pa se moramo, da bo številčnejše staro prebivalstvo potrebovalo tudi veliko nege,, oskrbe in različnih oblik drugih pomoči, ki so vezane na osebni stik.

Pregled znanstveno-strokovne revije z vidika medgeneracijskega sožitja pokaže, da je revija doslej objavila nekaj tehtnih prispevkov s tega področja, zlasti o invalidom prijaznemu bivalnemu okolju. Kar pa je prijazno invalidom, je prijazno tudi starim ljudem, otrokom in družinam. V prihodnje bo urbanistična stroka v Sloveniji posvečala še veliko več pozornosti temu področju, saj je starosti prijazno urejanje prostora in infrastrukture starosti prijaznih mest in občin eden izmed najbolj aktivnih svetovnih programov za obvladovanje izzivov ob staranju prebivalstva.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje