English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 19, številka 4
Kakovostna starost logotip

(Medgeneracijska) skupina za kakovostno staranje

Avtor: Jože Ramovš, datum: 21.12.2016

angleško: (intergenerational) group for quality aging
nemško: generationsübergreifende Gruppe

 

Z najbližjimi je v osebnem odnosu, ki se lahko stopnjuje do skrajne intimnosti. Odnos je prenos – prejemanje in dajanje med obema, ki poteka na kakovosten, nemerljiv način. Z drugimi ljudmi je pri delu, v krajevni, državni in drugih skupnostih v različnih stvarnih razmerjih – tam poteka prejemanje in dajanje količinsko, po merljivih ekonomskih, pravnih ali drugih kriterijih.

            Odnosi in razmerja med ljudmi se dogajajo v različnih skupnostih. V njih so ljudje povezani krajevno (krajevna skupnost), delovno (podjetje), poklicno, interesno, narodno, versko, državno ali po kakem drugem skupnem imenovalcu. Skupnosti omogočajo organizirano sožitje večjemu številu ljudi. V skupnostih se kopiči in ohranja kulturni zaklad znanj in izkušenj, ki jih vsaka generacija prevzame z vzgojo in s šolanjem v mladosti, potem pa razvija naprej.

            Skupina je tesnejša človeška povezanost manjšega števila ljudi. Zanjo je značilna neposredna osebna komunikacija vseh z vsemi, ta pa je možna pri največ dvaintridesetih ljudeh. Poleg osebnega komuniciranja je za skupino značilno tudi to, da ima v njej vsak član prepoznavno vlogo, da vsi doživljajo določeno pripadnost skupini, da ima skupina svoje cilje in dejavnosti, s katerimi uresničuje cilje, da ima svoje vrednote in norme ter da se kot celota razvija z lastno dinamiko.

            Skupina je majhna, če ima od dva do osem članov, srednje velika jih ima do osemnajst, velika od devetnajst do dvaintrideset. Različno velike skupine so primerne za različne namene, npr. mešani pevski zbor je ponavadi velika skupina, oktet majhna. Velikost neke delovne, vzgojne, razvedrilne, športne, učne, preventivne, terapevtske in druge skupine se ravna po njenih ciljih in namenu. Skupine za kakovostno staranje so majhne ali srednje velike.

            Najbolj prvinska človeška skupina je družina. V preteklosti je bil rod lahko velika skupina, tradicionalna razširjena družina je srednje velika skupina, današnja družina je večinoma majhna skupina. Vedno pa je bil v družini starševski par – najmanjša možna skupina, ki ima vlogo podskupine v večji družinski skupini. Z vidika osebne človeške bližine je družini najbližje prijateljstvo.

            Bistveno antropološko poslanstvo skupine je, da je posrednik med posameznikom in skupnostjo. Preko skupine poteka prenos vrednot, izkušenj in tudi znanja iz skupnosti na posameznike. Skupina daje človeku bivanjsko varnost. Skupine so naš psihosocialni dom. Če družina in druge skupine slabo delujejo, je ogrožena raven kakovosti posameznikov in skupnosti. Ljudje so kljub množici osamljeni, osnovne socialne vrednote se slabše prenašajo iz roda v rod. To se dogaja v današnji tranziciji tradicionalne družbe. Razmah različnih skupin, strokovno vodenih in laičnih, zlasti tistih na principu samopomoči, raste iz teh potreb.

            Skupine za kakovostno staranje odgovarjajo na potrebe demografske krize. V njih se srečujejo starejši ljudje ob različnih dejavnostih za razvedrilo, telesno utrjevanje, učenje, duhovno poglabljanje ali le za druženje. S tem preprečujejo osamljenost, pasivnost in padanje v zagrenjenost. Skupine so v današnjih razmerah zelo dobro okolje za aktivno, zdravo in dostojanstveno staranje. V njih starejši ljudje spontano doživljajo svoj razvoj in zorenje.

            Skupine postajajo tudi alternativa institucionalizirani oskrbi. Sodobni dom za stare ljudi je organiziran v obliki gospodinjskih skupin po vzoru domačega gospodinjstva, seveda ob zagotovljeni osebni samostojnosti v individualni sobi in povezanosti vsake gospodinjske skupine s širšo skupnostjo.

            Med skupinami za kakovostno staranje imajo posebno mesto medgeneracijske skupine, ki so sodoben prostor za povezanost in prenašanje izkušenj med generacijami. Ker ena generacija odrašča slaba tri desetletja, lahko rečemo, da je skupina medgeneracijska, če je v njej starostna razlika več kakor poldrugo desetletje – polovica odraščanja ene generacije. Inštitut Antona Trstenjaka ima četrt stoletja dobrih izkušenj z usposabljanjem več tisoč prostovoljcev za ustanavljanje in vodenje medgeneracijskih skupin ter z razvijanjem različnih programov za njihovo delovanje.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje