Avtor: Jože Ramovš, datum: 9.7.2019

Verovanje je osebno doživljanje in osebna izkušnja, na družbeni ravni so verujoči povezani v verske skupnosti po skupnem verovanju. Družbena organiziranost religij ima neštete oblike, ki odgovarjajo zgodovinskemu razvoju in konkretnim razmeram določene kulture. V današnjih družbah blaginje se poleg večine prebivalstva, ki se opredeljuje za verne in za člane določene veroizpovedi, del prebivalstva, ki je večji kakor v preteklosti, opredeljuje za neverne ali za verne v smislu povsem osebnega verovanja brez povezave s katero od organiziranih veroizpovedi.

Po raziskovalnih podatkih verovanje narašča s starostjo: starejših ljudi je več vernih, njihovo verovanje je bolj živo in več jim pomeni kakor mlajšim. Z ene strani je to odraz današnje tranzicijske krize veroizpovedi pri njihovem prehodu iz tradicionalnemu sožitju prilagojenih oblik v oblike, ki isto verovanje omogočajo v sodobnih življenjskih razmerah. Z druge strani pa se v tem odraža psihološko spoznanje o razvoju človekovih vrednot skozi življenje (Musek), ko dionizične (potenčne in hedonske) vrednote prehajajo v apolonske (izpolnitvene in moralne). Vsekakor sodita med temeljne človeške potrebe eksistencialni nemir  in bivanjska negotovost; bivanjski nemir nas žene v razvoj in iskanje pristne sreče, bivanjska negotovost pa motivira iskanje temeljne varnosti in prazaupanja, brez česar je človek usodno ohromljen s strahom. Ti dve potrebi in zmožnosti s starostjo ne pojenjata, ampak se kvečjemu krepita.

V vseh kulturah in razmerah so mnogi doživeli pristno uresničitev vseh teh potreb v verovanju. Duhovni razvoj v okviru svojega verovanje je v starosti za mnoge najdostopnejša pot do človeškega zorenja v samem sebi in posledično v kakovostnem sožitju z drugimi.

Gerontologija ni pristojna za razvijanje in uporabo verskih metod za razvoj v starosti. Verovanje sodi med najbolj intimne osebne naloge posameznika, v skupnosti služijo verskim potrebam poklicni in laični verski delavci vsake od veroizpovedi. Enako nestrokovno kakor bi bila izvajanje verskih storitev s strani gerontološke stroke, pa je nestrokovno, če gerontologija, programi za kakovostno in zdravo staranje ter za oskrbo ignorirajo ali prezirajo možnosti verskega zorenja v starosti in odklanjajo smiselno sodelovanje s tistimi, ki pošteno delajo s starimi ljudmi na verskem področju. Verska gerontologija je sestavni del celostne gerontologije na osebni in družbeni ravni.