Avtor: Alenka Ogrin, datum: 22.4.2021

Demografija je ena od prioritet Evropske komisije. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se je v zadnjih 50 letih podaljšala za približno 10 let tako za moške kot za ženske. Število ljudi, ki bodo morda potrebovali dolgotrajno oskrbo, se bo skladno s tem predvidoma povečalo z 19,5 milijona, kolikor jih je bilo leta 2016, na 23,6 milijona leta 2030. Z zeleno knjigo se začenja razprava o vprašanjih v zvezi s staranjem v Evropi, sledila pa ji bo dolgoročna vizija za podeželska območja, ki bo obravnavala tudi vprašanje depopulacije.

Staranje prebivalstva ima vpliv na politike in vprašanja, ki v zvezi s tem zastavljamo, od spodbujanja zdravega načina življenja in vseživljenjskega učenja do krepitve zdravstvenih sistemov in sistemov oskrbe, da bodo prilagojeni za starejše prebivalstvo. Potrebni so novi pristopi, politike morajo biti primerno usmerjene – od zelenih in digitalnih prehodov, do potreb po novih oblikah dela, zdravega in aktivnega staranja ter obravnavanja grožnje pandemij. Pandemija covida-19 je pokazala na pomanjkljivosti v zdravstveni in socialni oskrbi starejših. Posebej so izpostavljeni tudi izzivi kognitivnega upada, mobilnosti, revščine, infrastrukture in upokojevanja.
Zelena knjiga izpostavlja priložnosti za ustvarjanje novih delovnih mest in analizira vpliv staranja na naše poklicne poti, blaginjo, pokojnine, socialno zaščito in produktivnost. Temelji na vseživljenjskem pristopu, ki odraža vsesplošen vpliv staranja na vse generacije in življenjska obdobja ter poudarja, da je pomembno doseči pravo ravnovesje med trajnostnimi rešitvami za sisteme socialnega varstva in krepitvijo medgeneracijske solidarnosti in pravičnosti.

Javnih posvetov se lahko udeležijo zainteresirani državljani in organizacije iz vseh držav članic. Komisija bo na podlagi rezultatov razmislila o možnih odzivih politike za okrepitev prizadevanj držav članic pri reševanju vprašanj v zvezi s staranjem prebivalstva. 

Alenka Ogrin