Avtor: Anton Mlinar, datum: 14.1.2010

Höpflinger, François. Frauen im Alter - die heimliche Mehrheit. http://www.hoepflinger.com/fhtop/fhalter1K.html (20.2.08)

ŽENSKE V STAROSTI – SKRIVNOSTNA VEČINA

Švicarski gerontolog François Höpflinger z Inštituta za sociologijo Univerze v Zürichu, ki od leta 1999 vodi univerzitetni inštitut Starost in generacije (Alter und Generationen, INAG) v Sionu, ima na svoji spletni strani nenavadno zbirko različnih znanstvenih in strokovnih besedil, pripovedi, humorja in družinskega razpoloženja. Poleg gerontologije je dejaven še na področju demografije in prebivalstvene sociologije, medgeneracijskih odnosov, sociologije družine in socialne politike. Težišča njegovega sedanjega raziskovanja so: Švicarsko generacijsko poročilo; ambulantna, družinska in stacionarna oskrba starih; zaposlitev v poznejšem obdobju življenja: slepe ulice, perspektive in vizija; stanovanjske razmere v starosti.

Besedilo Ženske v starosti – skrivnostna večina je objavil na spletni strani leta 2001. V njem Höpflinger pokaže svojo človeškost. Piše o tem, kakšen pogled na daljšo življenjsko dobo ima povprečen človek, kakšnega star človek in kakšnega zavarovalnica. Pričakovanje višje starosti je sicer globalni pojav, ki se na poseben način manifestira pri ženskah. Čeprav na splošno velja, pravi Höpflinger, da živijo bogati in pomembni ljudje dlje kot zapostavljeni in diskriminirani, to v primeru žensk ne drži. Svetovni pojav je tudi to, da moški umirajo prej kot ženske. Samo v Zimbabveju in na Šrilanki je življenjska doba moških in žensk približno enaka, povsod drugod pa je razlika očitna. Največja razlika glede pričakovane starosti moških in žensk je v Rusiji (13 let). Velike razlike so značilne za vse države nekdanjega evropskega vzhodnega bloka. Veliko razliko opažajo tudi v Švici in na Švedskem: v obeh državah imajo ženske dvakrat več možnosti kot njihovi moški vrstniki, da bodo doživele 90 let. Razlika se je pojavila proti koncu 19. stoletja. Čeprav se je povečevala predvsem v industrijskih državah, je to danes svetovni pojav. Zanimivo je, da na razlike ne vplivajo niti zaposlovanje žensk niti emancipacijski procesi v družbi. Höpflinger še ugotavlja, da je v evropskem prostoru opazna večja umrljivost pri moških v vseh starostnih skupinah. Poleg tega je pri vseh vzrokih smrti tveganje pri moških dvakrat večje kot pri ženskah. Tako ima med vzroki za smrt pri moških do 40-ega leta starosti samomor bistveno višji delež kot pri ženskah. Tudi aids je v moški populaciji mnogo bolj razširjen kot v ženski. Po 40-em letu so specifične razlike v smrtnosti povezane z nekaterimi tipičnimi boleznimi, kot je rak, srčnožilne bolezni in ciroza jeter.

Daljša življenjska doba pri ženskah vodi v feminizacijo starosti. Zato ženske bolj zadevajo starostni problemi. To se vidi zlasti pri populaciji v domovih za stare ljudi. Do leta 2025 bo med ljudmi, ki bodo starejši od 75 let, 70% žensk.

Posebna težava je v tem, ker so ženske pogosteje prizadete zaradi težav z možgani. Demenca je le ena od oblik. Podatki kažejo, da ženske ne živijo le dlje, ampak da so bistveno dlje odvisne od nege. Vodijo pri vseh negativnih ADL kazalcih (ADL = Activities of Daily Living). Povedano drugače, ženske si pričakovano višjo starost kupijo z dolgotrajno oskrbo in nego.

Kje so vzroki ženske dolgoživosti? Höpflinger ugotavlja, da so vzroki na eni strani imunobiološke in hormonalne narave, /.../ po drugi strani pa povezane z načinom življenja, značilnim za določen spol. Prvi so povezani z nosečnostjo in rojstvom ter s hrano in življenjskimi možnostmi. Če imajo tako moški kot ženske enake možnosti glede prehranjevanja, imajo ženske od tega večje koristi kot moški. Drugi vzroki so neredko povezani s tveganim življenjem moških v mladosti. Ženske so zaradi menstruacije bolj občutljive do vprašanj, povezanih s telesom. Eden od razlogov je tudi ta, da se ženske prej socializirajo kot moški, in je zato pri njih manj rizičnega obnašanja. Preventivno deluje dejstvo, da ženske lažje izrazijo svoje občutje in da s tem ščitijo svoje telo. Ženske so redkeje vpletene v hude prometne nesreče, redkeje kadijo in manj pijejo. Ženske so tudi manj agresivne od moških in tudi sicer živijo bolj zdravo. Toda ne glede na to so pogosteje pri zdravniku kot moški. Vse govori v prid delitve sveta na moškega in ženskega.

V zadnjih letih je tako pri moških kot pri ženskah opaziti velik upad nekaterih vzrokov smrti. Upadlo je zlasti število umrlih v prometnih nesrečah, število umrlih zaradi srčnožilnih obolenj, število umrlih zaradi pljučnih bolezni in število umrlih zaradi raka, znotraj teh pa so se nekateri kazalci tudi zvišali, npr. alkohol kot povod za samomor ali kot vzrok prometne nesreče. V vseh primerih pa je prisotnost najpogostejših vzrokov smrti pri moških vsaj dvakrat višja kot pri ženskah. Tako upad teh vzrokov kot tudi njihova pogostnost pri moških kaže, da je staranje in starost bolj kakovostno. Höpflinger ugotavlja, da se lahko stari ljudje v Švici v 90% primerov nadejajo zdravega življenja. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje boljše pogoje tudi v drugih državah. Toda pri tem, pravi Höpflinger, je treba opozoriti na dve socialnopolitični omejitvi. Prva se nanaša na razhajanje med morbidnostjo in smrtnostjo: moderna medicina lahko tudi podaljša življenje, toda daljše obdobje bolj ali manj intenzivne nege bo v prihodnosti problematično zaradi visokih stroškov. Drugo omejitev predstavljajo posledice rizičnega življenja v mladosti: če bodo ljudje živeli dlje, se bodo posledice pojavljale bolj izrazito, to pa spet pomeni manj kakovostno visoko starost in večje stroške.

Höpflinger meni, da na višjo starost žensk vpliva tudi dejavnik subjektivne ocene zdravja. Po tej oceni so Švicarji, stari od 65 do74 let, bolj zdravi kot Švicarke, stare od 15 do 64 let. Na to najbrž vpliva dejstvo, da ima povprečna Švicarka precej daljši delovni teden kot njen švicarski vrstnik. Znano pa je, da se moški radi pohvalijo, da so zdravi, tudi če ni vzroka za to. Ženske tarnajo, da slabo spijo in da jih bolijo sklepi. Nezanemarljivo je dejstvo, da se razlike bistveno zmanjšajo, če se upoštevajo enaki delovni pogoji, enak položaj v družini, enak ugled v družbi, enak stil življenja. Sedanja generacija starih ljudi še ni imela tistih možnosti, kot jih ima današnja srednja generacija. Domneva se, da se bo socialni položaj v prihodnosti gotovo očitneje izrazil tudi na subjektivnih kazalcih zdravja.

Höpflinger ugotavlja, da se bo v prihodnji generaciji starih, se pravi predvsem starih žensk, še močneje izražalo dejstvo, da so ženske, ko se poročijo, običajno mlajše od svojih mož. To lahko pomeni le, da se bodo razmere za stare ženske zaostrile. Po današnjih podatkih je le dobra četrtina starih Švicarjev vdovcev, medtem ko je vdov skoraj tri četrtine. V nekaterih evropskih državah se ta razlika še povečuje. To tudi pomeni, da je večina starih moških še poročena, večina starih žensk pa vdov. V Švici je leta 2001 v zakonu živelo še 54% moških med 85. in 89. letom in le 12% njihovih vrstnic. Höpflinger sicer domneva, da se bo zaradi drugačnih družinskih navad to v prihodnosti začelo spreminjati. Zaradi socialnih razmer se vdovci pogosteje ponovno poročajo kot vdove. Le 2% vdov se znova poroči. Večja verjetnost vdovstva in manjša verjetnost ponovne poroke sta dejavnika, ki otežujeta življenje v starosti. V nekaterih državah je ponovna poroka za vdovo manj verjetna tudi zaradi kulturnih vzrokov (Egipt, Koreja, Bangladeš). Ovdovelost ostaja primarno ženska usoda, to pa veliko pove tudi o tem, kakšna bo pozna starost žensk. Morda sploh ni naključje, da je vdovstvo zapostavljeno tako z znanstvenega kot tudi s socialnopolitičnega in medijskega vidika. Tudi v gerontološki literaturi se vdovstvo ne obravnava na ustrezen način, posebej ne v primeru depresivnih simptomov.

Höpflinger naredi še eno primerjavo. Ker se ženske poročajo prej kot moški, živijo otroci dlje z materjo kot z očeti. Matrilinearno tendenco v medgeneracijskih odnosih podkrepi še dejstvo družinskih struktur. Med materjo in hčerko so odnosi najtesnejši, med očeti in sinovi najbolj plitvi. Matrilinearno tendenco dodatno krepijo še demografski dejavniki. Podobne odnose je zaslediti tudi med starimi starši in vnuki. Zgovorno je že dejstvo, da so otroci, ki so dlje časa živeli s svojimi starimi starši, dejansko večinoma živeli s svojo staro materjo. Pri današnji generaciji starih staršev je opaziti, da je pripravljena paziti na svoje vnuke več kot polovica starih mam in le četrtina starih očetov. Podobne razlike med spoloma so tudi glede tega, ali bi bili pripravljeni delati zunaj doma zastonj ali za primerno plačilo.

Pričakovanje daljšega življenja pri ženskah je nekaj, kar lahko stroka označi za enega osrednjih družbenih pojavov v današnjem času. Tudi v prihodnje bo treba računati s feminiziranjem starosti. Učinke pogojujejo globoko zakoreninjeni kulturni vzorci obnašanja in kulturno pogojene razlike med spoloma, zlasti v partnerstvu in družini. Zato je vdovstvo primarno ženska usoda tudi v prihodnosti.