Avtor: Jože Ramovš, datum: 9.2.2010

Sue Atkinskon (2005). Poti skozi depresijo. Koper: Ognjišče; 48 strani.

Mali žepni priročnik za samopomoč v depresiji

Založba Ognjišče izdaja zadnja leta prav majhne, žepne priročnike za samopomoč v različnih človeških potrebah in stiskah. Prvi med njimi je bil Žalovanje – moč in upanje ob izgubi ljubljenega človeka (Harold Bauman), sledili so Kaj se zgodi po smrti? (David Winter), Ali ima življenje smisel?  (Norman Warren), Besede tolažbe v stiski (Sue in David Atkinson). Zadnji je po vsebini in po avtorici predhodnik zadnje knjižice: Sue Atkinson Poti skozi depresijo.

Sue Atkinson piše uspešnice o poučevanju matematike na osnovni stopnji, o samospoštovanju in o depresiji. Tudi sama preboleva depresivna obdobja. Z možem, ki je anglikanski škof v Norwichu in prav tako pisatelj več knjig o svetovanju, imata dva odrasla otroka in dva vnuka.

Njena knjižica Poti skozi depresijo je sestavljena kot mali žepni priročnik za ljudi, ki trpijo zaradi te bolezni, enako uporabna pa je za njihove svojce in druge, ki želijo to bolezen spoznati za vsakdanjo prakso. Bralec čuti življenjski realizem, ki izhaja iz avtoričine osebne izkušnje, sicer pa je priročnik sestavljen zelo sistematično na temelju spoznanj o možnostih samopomoči v depresiji. Ker človek v depresiji ni zmožen poglobljenega ali daljšega branja, je priročnik napisan v obliki kratkih misli, spoznanj in napotkov; skoraj vsak stavek tvori celoto, ne da bi bilo potrebno prebrati karkoli pred ali za njim.

Zanimiva je struktura knjige.

V uvodu avtorica pojasni depresijo in uporabo knjižice, ki ima štiri poglavja z naslovi: Zima – na tleh, Pomlad – znamenja rasti, Poletje – preobrazba, Jesen – misel na prihodnost. Naslovi in vsebina poglavij so več kot simbolično spremljanje poti depresivnega dogajanja pri človeku – iz zimske teme v zrelo barvitost jeseni. Sploh se avtorica zelo naslanja na meditativno doživljanje dogajanja v naravi; to je odlična metoda, da človek z depresijo prepozna svoje stanje, ga sprejema, obvladuje in iz njega potegne celo koristi.

Vsako od poglavij je sestavljeno iz štirih razdelkov. Prvi ima naslov Kaj moramo vedeti; v njem so v kratkih stavkih prikazana dejstva in spoznanja o depresiji, ki jih je treba poznati, da bi jo uspeli obvladati vsaj toliko, da bi se vrnili v neke vrste »normalno« življenje. Drugi razdelek z naslovom Misli za na pot vsebuje nekatera vprašanja, o katerih mora človek s to boleznijo razmisliti, da bi lahko našel pot iz nje. Tretji razdelek vsakega poglavja – naslov ima Poti skozi depresijo – vsebuje konkretne predloge, ki človeku z depresijo lahko pomagajo obvladovati njegovo notranje stanje in reakcije drugih ljudi. Zadnji razdelek v vsakem poglavju vsebuje po nekaj primernih meditacij; tudi naslov razdelka je Meditacije. Poleg kratkih besedil so ti deli knjige ilustrirani z duhovno bogatimi fotografijami iz narave. Meditacija je človekova pot navznoter, notranjenje, ki pomirja vsakogar. Tudi depresija je neke vrste pot navznoter, toda pogosto zelo nevarna in jalova. Zdi se, da meditacija in druga primerna duhovna prizadevanja pomagajo ustvarjati nov notranji red v človekovi duševni in duhovni globini, kar vzvratno po psihosomatski poti ugodno vpliva na možganska in druga telesna dogajanja.

Med pomagajočimi »domačimi zdravili«, ki jih avtorica ceni pri samopomoči v depresiji, so zlasti naslednja: nekaj znanja, ki pomaga oblikovati in usmerjati stališča do bolezni in ravnanja v njej, povezovanje z ljudmi, zlasti v skupinah za samopomoč, duhovno-meditativni in telesni stik z naravo, verovanje, zavestno oprijemanje pozitivne, prijetne in spodbudne usmerjenosti ter zavestno poglabljanje lepih doživetij in dobrih izkušenj. Pri tem zadnjem ima avtorica zanimivo metodo »posebne škatle«. Izdelala si jo je po svojem okusu v lepi izvedbi. Vanjo shranjuje stvari v svojih srečnejših dnevih: lepe misli, zapise lepih doživetij, pisma in kartice, ki jih dobi, fotografije in predmete, ki jo spominjajo, kako jo imajo ljudje radi in ona njih. V tej posebni škatli je tudi prazen prostor, podobno kot je prazen prostor tudi v človekovi notranjosti – to je prostor za Boga. O tem pravi: »Bog je v vseh nas, je temelj našega bivanja in ustvarja v nas tisto duhovno jedro, ki nas uči, kako naj meditiramo – ostajamo v tihoti in se zavedamo: Bog je tu, objema nas, ljubi nas in nas vodi. Meditacija ni kakšen trik – nekaj bistroumnega, temveč se preprosto zavedamo duhovnega bistva svojega življenja, Boga, ki je v nas in nam daje moč« (str. 19).

Drobne žepne knjižice iz navedene zbirke Ognjišča Življenjske smernice so koristen pripomoček marsikateremu staremu človeku, da si pomaga sam, ko ga pestijo stiske, dvomi ali osamljenost, ko se mu udirajo tla pod nogami zaradi brezciljnosti, nesmisla in bivanjske praznote, ko žaluje po izgubi bližnjega; priročnik Poti skozi depresijo, ki smo ga prikazali, pa bo v pomoč tudi tistim ljudem tretje generacije, ki jih preplavlja zločesti val depresivnosti.