Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

Telesna aktivnost je ključna komponenta vsake strategije, ki obravnava problem sedečega življenjskega sloga in debelosti med otroki in odraslimi osebami. Aktivno življenje pripomore k dobremu telesnemu in duševnemu počutju posameznika, prav tako pa k socialni koheziji in skupnostni blaginji. Priložnosti za telesno aktivnost so povsod: v službah, soseskah, zdravstvenih in izobraževalnih ustanovah. Način oblikovanja našega urbanega okolja je lahko vzpodbuda, lahko pa ovira za telesno aktivnost in aktivno življenje. Druge ovire obstajajo v socialnih okoljih v katerih ljudje delajo, se izobražujejo, igrajo, živijo. Debelost in kronične bolezni so najbolj prisotne med revnimi in družbeno prikrajšanimi ljudmi. Pri promociji telesne aktivnosti in aktivnega življenja je prednostna naloga pregled potreb in prispevka vseh državljanov v vsakdanjem življenju, zato so pri Svetovni zdravstveni organizaciji pripravili pričujoče poročilo, ki obravnava izzive, s katerimi se danes soočajo oblasti na lokalnem, regionalnem in nacionalnem nivoju. Ti izzivi so vezani na močno povečano pogostost kroničnih bolezni, debelosti, sedečega življenjskega sloga in nezadostno telesno dejavnost.

V poročilu med drugim obravnavajo vlogo lokalnih oblasti pri načrtovanju urbanega in naravnega okolja ter kako lahko »na novo oblikovano okolje« vzpodbudi telesno dejavnost in aktivno življenje. Predstavijo podatke o telesni aktivnosti v urbanem okolju in na njihovi podlagi predstavijo priporočila za promocijo telesne aktivnosti.

Omenijo, da se je v Evropi transport z avtomobili od leta 1970 povečal za 150%. Uporaba javnega transporta se je povečala veliko manj, kolesarjenje in pešačenje pa sta upadla. Širjenje mestnega področja povzroča večjo onesnaženje zraka, hrup, gost promet, nevarnost prometnih nesreč, manjši dostop do prijetnih zelenih območij. To širjenje vpliva na povečano telesno težo, debelost in kronične bolezni med ljudmi. Raziskave kažejo, da je do 15 minut hoda od zelenega območja oddaljenih le 56% ljudi v Bologni, 40% v Bratislavi in 36% v Varšavi. Ravno bližina parka ali drugega zelenega območja pa je razlog, da gredo ljudje do tja pogosteje peš ali s kolesom.

V poročilu obravnavajo tudi telesno aktivnost starih ljudi in med drugim poudarijo, da je telesna aktivnost dobrodejna za ljudi vseh starosti, da pa lahko aktivno staranje dramatično vpliva na dobro počutje starih ljudi. Poleg tega lahko učinkovito prepreči ali zniža stroške za zdravstveno in socialno varstvo. Kljub temu pa stari ljudje, še posebno ženske, ostajajo eden najmanj aktivnih delov prebivalstva. Raziskava iz leta 2002 je pokazala, da se v zadnjem tednu več kot 60% Evropejcev, starejših od 65 let, ni udejstvovalo v nobeni lažji telesni aktivnosti. Ključne ovire za telesno aktivnost starih ljudi predstavljajo dostopnost (npr. če je nekdo težje pomičen, gre težko po stopnicah), vprašanje varnosti (ta je povezana tudi z vremenskimi razmerami – npr. poledeneli pločniki), cestni promet (npr. nevarni cestni prehodi), starizem (mnenje, da sta telesna aktivnost in šport le za mlade ljudi) ter izolacija (npr. pomanjkanje pomoči drugih). Stare ljudi lahko k telesni aktivnosti vzpodbudi starosti prijazno oblikovanje urbanega okolja, izobraževanje, ozaveščanje in pomoč v domačem okolju. Avtorji poročila predlagajo konkretne ukrepe, s katerimi bi na lokalnem nivoju izboljšali aktivnost starih ljudi, npr.: zagotovitev urejenih parkov v bližini sosesk, brezplačna ali subvencionirana kopališča in drugi športno-rekreacijski centri, izboljšanje dostopnosti javnega transporta, zagotovitev prevoza do rekreacijskih centrov, vzpodbujanje kolesarjenja (npr. izgradnja kolesarskih stez, zmanjšanje dovoljene hitrosti avtomobilov, dajanje prioritete kolesarjem v prometni politiki), vzpodbuditev ljudi s kroničnimi boleznimi, invalidnostjo ipd. k zanje ustreznim telesnim aktivnostim, pri čemer bi imelo pomembno vlogo zdravstveno osebje in oskrbovalci. Poleg tega naj bi se prek mestnega oddelka za rekreacijo zagotavljalo prilagojene programe telesne aktivnosti za različne skupine ljudi: v primeru starih ljudi npr. pohodniške skupine, medgeneracijske dejavnosti, tai-chi v parkih, vodni fitnes v lokalnih kopališčih, programe, ki se lahko izvajajo na domu stare osebe, vrtnarjenje, vadbo za starejše ipd.

To poročilo je, kot je bilo zapisano v njegovem uvodu, primarno namenjeno lokalnim oblastem in drugim pomembnim osebam na lokalnem nivoju. Namenjeno je tudi oblikovalcem politik, vodjem v zdravstvenih službah, šolstvu, na delovnem mestu, množičnim medijem, vodjem na področju športa in rekreacije. S številnimi konkretnimi predlogi ponuja načrtovalcem in nosilcem političnih odločitev ter tudi posameznikom vir idej,  kako uresničiti prizadevanja za večjo telesno aktivnost ljudi.