Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010
EC 2007. Discrimination in the European Union. Special Eurobarometer. EuropeanCommission. January. 172 str. INEC 2007a. Discrimination in the European Union: Slovenia. EuropeanCommission. 5 str.
V sklopu ozaveščanja o pravicah do enake obravnave in nediskriminacije je bilo v državah članicah EU leto 2007 določeno kot »Evropsko leto enakih možnosti za vse« (»European Year of Equal Opportunities for All«). Cilj tega leta je informirati ljudi o njihovih pravicah, proslaviti raznolikost in promoviranje enakih možnosti za vse v EU.
V tej publikaciji so zbrani rezultati raziskave o diskriminaciji in neenakosti v Evropi, ki je bila v okviru Evropske komisije izvedena v 25-ih državah članicah junija in julija 2006. Raziskovalci so ugotavljali razširjenost različnih oblik diskriminacije, tudi na podlagi starosti. Poročilo potrjuje, da je starostna diskriminacija trenutno najbolj razširjena v osrednji in vzhodni Evropi, še posebno na Madžarskem (66% vprašanih se je strinjalo, da je starostna diskriminacija zelo razširjena) na Češkem (63%) in v Latviji (55%). V Sloveniji je tako menilo 41% vprašanih, kar je nižje od evropskega povprečja (EU-25: 46%). Najmanj so bili temu mnenju naklonjeni v Luksemburgu (31%) in na Irskem (30%). Mlajši anketiranci so po pričakovanju manj verjetno kot starejši anketiranci občutili starostno diskriminacijo. Če pogledamo mnenje ljudi o trditvi, da »se v državi anketiranca na ljudi, stare 50 let in več, pogosto gleda, kot da niso več sposobni za učinkovito delo«, vidimo, da je razvrstitev držav drugačna kot pri mnenju o razširjenosti starostne diskriminacije. Z omenjeno trditvijo se je strinjalo največ ljudi na Portugalskem (78%), nato na Slovaškem (73%) in v Nemčiji (71%). Tega mnenja je bilo 52% Slovencev. Javno mnenje je precej drugačno na Danskem (35%), Cipru (36%) in na Nizozemskem (37%), kjer se je le okoli tretjina prebivalcev strinjala z omenjeno trditvijo. Ljudje, ki so menili, da je diskriminacija na podlagi starosti močno razširjena, so se veliko bolj verjetno kot ljudje, ki so menili, da je starostna diskriminacija redka, strinjali s trditvijo (69% vs. 48%), da se v njihovi državi na ljudi, stare 50 let in več, pogosto gleda, kot da niso več sposobni za učinkovito delo.
Raziskovalci so med drugim ugotovili, da večina državljanov EU meni, da so invalidni ljudje (angl. disable), Romi, starejši od 50 let ali ljudje drugačne etnične pripadnosti v njihovi družbi prikrajšani. Pri zaposlovanju sta invalidnost in starost po mnenju večine prebivalcev EU najpomembnejša negativna dejavnika. Skoraj vsak osmi od desetih vprašanih je menil, da ima oseba, stara 50 let in več, z enakimi kvalifikacijami kot mlajši od 50 let, manj možnosti, ko gre za njeno zaposlitev, usposabljanje ali promoviranje. Podobno je pri invalidnih osebah. Velik del prebivalstva EU je menil, da so ženske, invalidne osebe in starejši ljudje na trgu delovne sile premalo zastopani.
V sklopu tega poročila se lahko na spletni strani http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/eb_special_en.htm#263 dobi tudi izbor odgovorov, povezanih z diskriminacijo v posameznih državah. Tako med drugim izvemo, da je javno mnenje v Sloveniji podobno tistemu v EU glede treh dejavnikov, zaradi katerih so ljudje v družbi prikrajšani: invalidnost (81%), to, da si Rom (80%) in da si starejši od 50 let (70%). Po mnenju Slovencev je v državi najbolj razširjena diskriminacija na podlagi spola (61%, kar je 11% višje kot v EU), starostna diskriminacija pa je šele na petem mestu. Veliko višji delež anketiranih Slovencev (58%) kot v povprečju EU (45%) je menil, da so trenutni ukrepi proti diskriminaciji v državi zadostni. Manjši delež (49%) Slovencev kot je povprečje Evropejcev, (72%) si v podjetjih želi večje število zaposlenih, starih 50 let in več. Posebni ukrepi, s katerimi bi zagotovili enake možnosti pri zaposlovanju, uživajo med Slovenci visoko podporo.
Poročilo ponuja širok pregled odnosa Evropejcev do različnih vrst diskriminacije. V obsežni prilogi si lahko glede na specifične interese posameznik pogleda mnenje ljudi o različnih oblikah diskriminacije v posameznih državah EU-25. V prilogo je vključen tudi vprašalnik, ki so ga uporabili v raziskavi.