English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 10, številka 2
Kakovostna starost logotip

Boj proti starostni diskriminaciji v državah EU

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

AGE (2007). Towards a European Society of all ages. The European Older People’s Platform. 36. str.

V začetku evropskega leta enakih možnosti za vse je AGE (Evropska programska izhodišča za starejše ljudi) izdala brošuro in letak z naslovom »K evropski družbi vseh starosti«. V njej opozarjajo na nujnost boja proti starostni diskriminaciji na nacionalni ravni in ravni EU.

Brošura je sestavljena iz šestih poglavij: staranje v 21. stoletju, staranje, neenakost in diskriminacija, nujnost boja proti diskriminaciji, področja starostne diskriminacije, boj proti starostni diskriminaciji na ravni EU in nacionalni ravni, priporočila.

V EU je bilo leta 2004 157 milijonov ljudi starih 50 let in več, kar je predstavljalo 35% prebivalstva. Do leta 2025 naj bi se to število povečalo na 207 milijonov oz. 44% populacije. Ne povečuje pa se le število starejših ljudi, ampak stari ljudje tudi živijo dlje časa. Trenutna pričakovana življenjska doba je 79,8 let za moške in 83,9 let za ženske.

V brošuri poudarijo, da se morajo politike, ki slonijo na starosti kot glavnem dejavniku, v prihodnje prilagoditi dejstvu, da so starejši ljudje zelo raznolika skupina ljudi in da je starost le ena od njihovih značilnosti. Pogosto se poudarja negativne ekonomske posledice demografskih sprememb in se pri tem spregleda izjemne kulturne, socialne in strokovne potenciale starih ljudi. Njihov doprinos k družbi v obliki neplačane pomoči je velikokrat spregledan.

Starostno diskriminacijo lahko srečamo v obliki stereotipov, predsodkov, nadlegovanja, v ekstremnih primerih pa v obliki zlorab. Avtorji brošure definirajo starostno diskriminacijo in multiplo diskriminacijo. Starostna diskriminacija se odraža v drugačnem odnosu do človeka, zanikanju pravic in možnosti, ali v uporabi stereotipnih podob posameznika zgolj na temelju kronološke starosti. Pojavlja se v vseh starostnih obdobjih, še posebej pri starih ljudeh, kar prispeva k njihovi izključenosti iz družbe. Pod starostno diskriminacijo sodi mnenje, da je staranje družbe problem. Preobrat evropske populacije s pretežno mlade k pretežno starejši se pogosto omenja iz negativnega vidika. Kot pravijo avtorji, leži bistvo starostne diskriminacije v tem, da si posamezniki ustvarjajo sodbo na podlagi stereotipov, pripisanim starim ljudem, ne da bi upoštevali posameznikove značilnosti. Multiple diskriminacije so deležni stari ljudje, ki so bili žrtve diskriminacije že na drugih področjih, nato pa je do nje prišlo še na podlagi starosti.

Opozorijo, da je starostna diskriminacija v EU močno razširjena. Starost se pogosto uporablja v zakonih, politikah in postopkih kot relativno preprost mehanizem ločevanja ljudi. Problem tega pristopa je v tem, da vsi ljudje pri določeni starosti nimajo enakih pričakovanj in možnosti prispevati k družbi. Staranje je namreč zelo individualen proces in avtorji trdijo, da bodo ogrožene pravice evropskih državljanov, če bo starost še naprej glavni kriterij.

Omenjajo, kako se starostna diskriminacija pojavlja na vseh ravneh življenja in da je treba pri promociji medgeneracijske solidarnosti bolje koordinirati politične pobude na različnih področjih. Podrobneje obravnavajo starostno diskriminacijo na področju zaposlitve, usposabljanja in šolanja, socialnega varstva in dohodkov, porabe dobrin in storitev, stanovanjskih razmer, dostopa do socialne oskrbe, ohranjanja zdravja, zavarovanja in finančnih storitev, prostovoljstva in skupnostnih dejavnosti, podob starih ljudi v medijih in družbi, političnega udejstvovanja.

AGE ve, da ne obstaja en sam mehanizem, prek katerega bi se borili proti starostni diskriminaciji. Potrebno je kombinirati več ukrepov. Pomembno vlogo pri tem pa imajo EU in njene institucije. Opozarjajo, kako pomembno je, da v vseh državah prepoznajo, da je starostna diskriminacija realnost in da mora boj proti njej postati politična prioriteta. Države članice pozivajo k boju proti starostni diskriminaciji.

Namen publikacije je vzbuditi zavedanje o številnih potencialih stare generacije, prispevati k bolj pozitivni podobi starih ljudi in k neposrednim ukrepom proti starostni diskriminaciji. Ta publikacija je pomembna v boju proti starostni diskriminaciji, saj jo natančno definira, jo na zelo prodoren način predstavi prek primerov iz vsakdanjega življenja in ponudi ukrepe, s katerimi bi jo lahko presegli.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje