Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 9.2.2010

Lanzieri Giampaolo (2006). Population in Europe 2005: first results. Statistics in focus. Population and social conditions. 16/2006. Population. 12 str.

V pričujoči publikaciji ugotavljajo, da se je v letu dni evropsko prebivalstvo povečalo za skoraj dva milijona. Kljub temu je 14 držav zabeležilo upad svojega prebivalstva, med njimi šest držav EU (Nemčija, Estonija, Litva, Latvija, Madžarska, Poljska). S trenutno stopnjo rasti (0,4%) bi EU potrebovala 157 let, da bi podvojila svoje prebivalstvo. Znotraj EU so razlike med državami precejšnje. Razlog za rast prebivalstva EU so predvsem migracije, z izjemo Danske, Francije, Malte, Nizozemske in Finske, kjer je rodnost še vedno glavna sila rasti prebivalstva. Vendar pa tudi migracije vplivajo na naravno rast prebivalstva, saj je rodnost v tej skupini prebivalstva običajno višja. Leta 2005 je bilo v  EU zaznati majhno povečanje stopnje rodnosti, ki je znašala 1,52. Kljub temu pa so vse države EU pod stopnjo obnavljanja prebivalstva (2,1). Trenutno se v EU eden od treh živorojenih otrok rodi zunaj zakonske zveze. Ta fenomen se v skoraj vseh državah še povečuje, predvsem v severnoevropskih državah, kjer to velja za večino živorojenih otrok.  To je znak vse večjega števila partnerstev, ki niso sklenjena s poroko. Kljub temu se je v EU za spoznanje povišala stopnja porok. Število ločitev v Evropi ostaja stabilno, s skoraj dvema milijonoma ločitev v območju Sveta Evrope, kar predstavlja štiri ločitve na deset porok. V petih letih je EU kot celota pridobila več kot eno leto pričakovane življenjske dobe. V desetih državah Sveta Evrope je pričakovana življenjska doba že nad 80 let. Razlika v pričakovani življenjski dobi žensk in moških v EU se je zmanjšala na 6,1 let. Če pogledamo vzorce rodnosti in umrljivosti, ločimo več skupin držav: države vzhodne Evrope z visoko stopnjo rodnosti in umrljivosti; države osrednje-vzhodne Evrope in baltske države s pričakovano življenjsko dobo okoli 75 let in nizko rodnostjo; mediteranske države in države osrednje-južne Evrope z nizko umrljivostjo in rodnostjo; države osrednje-severne Evrope z relativno visoko rodnostjo in visoko pričakovano življenjsko dobo.

V poročilu opozorijo, da je treba biti pri analizi nacionalnih podatkov o migraciji previden. Različni ekonomsko-politični ukrepi imajo namreč lahko precejšen vpliv na podatke o migraciji. Tak primer je npr. Španija, kjer je prišlo do povečanja števila zaradi zakonskih ureditev po letu 2000.

V to statistično poročilo so vključene podrobne tabele s podatki, ki zadevajo prebivalstvo, in sicer so podatki zbrani po posameznih državah, kar je z vidika primerjalne analize še bolj zanimivo.