Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Predstavili smo že dva dokumenta, ki temeljita na študiji o dolgotrajni negi, opravljeni v devetnajstih državah. Ta dokument je še eden, ki ji izšel iz omenjene študije, ki je bila med leti 2001 in 2004 ena od osrednjih komponent zdravstvenega projekta OECD (Health Project). 

Vlade v državah OECD se soočajo z vse večjimi pričakovanji njihovega prebivalstva glede dostopa kvalitetne oskrbe za stare ljudi po dosegljivi ceni. Zato bo izboljšanje kvalitete oskrbe starih ljudi in vzpodbujanje izbire uporabnikov, v prihodnosti najverjetneje velik izziv za politike, ki bodo poskušali uravnovesiti zagotovitev kvalitetne oskrbe s stroški, ki bodo bremenili tako javno kot privatno blagajno. To poročilo, za razliko od prvega, ki smo ga predstavljali (Lundsgaard 2005), še izčrpneje in posamično predstavi najnovejše reforme v 19-ih izbranih državah na področju financiranja dolgotrajne nege.

Avtorji so posebno pozornost namenili programom, ki omogočajo uporabnikom možnost izbire, vključno z denarno pomočjo. Osredotočili pa so se tudi na to, kako lahko vlade izboljšajo kvaliteto storitev za stare ljudi. Ponujajo pregledne primerjalne tabele o javnih oblikah dolgotrajne nege starih ljudi v posameznih državah (str. 22-24), o javnih in privatnih izdatkih za dolgotrajno nego (str. 26), o deležu porabe za institucionalno varstvo znotraj celotne porabe za dolgotrajno nego (str. 29), o ukrepih za podaljšanje nadaljnjega zdravljenja bolnikov po kapi in dementnih bolnikov (str. 37), o deležu starih 65 let in več,  ki prejemajo dolgotrajno nego v instituciji in doma (str. 41), o neformalni negi (str. 52-54), o javni denarni pomoči za dolgotrajno nego v petih državah (str. 82) itd. Poleg tega so v dodatku na voljo demografski podatki o stari populaciji (str. 99-112). Med drugim je zanimiva tudi primerjava sorodstvenega odnosa med prejemnikom pomoči in neformalnim okrbovalcem (str. 109).  

Terminologija s področja dolgotrajne nege se med državami razlikuje, zato so strokovnjaki, ki so sodelovali v raziskavi za lažje, predvsem pa za pravilno razumevanje na sedemnajsti strani predstavili delovne definicije gerontoloških besed z omenjenega področja, ki pa so uporabne tudi pri razumevanju kakšnega drugega gerontološkega teksta.

Študija je zanimiva in aktualna, kljub temu, da vanjo Slovenija ni bila vključena, saj so nam lahko izkušnje sosednjih držav v veliko pomoč pri oblikovanju prihodnjih politik. O pomembnosti dolgotrajne nege se namreč tudi v Sloveniji veliko govori in načrtuje, predvsem o zavarovanju zanjo.