Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

V zadnjem desetletju so v svetu pogoste razprave o socio-ekonomskih posledicah staranja prebivalstva. Trendi so jasni. Ljudje živijo dlje časa in dolžina življenja se bo še podaljšala, medtem ko bo rodnost upadla in bo verjetno nižja od potrebne za obnavljanje prebivalstva. Posledično se bo število starih ljudi znatno povišalo v odnosu do ljudi v aktivni delovni dobi. Danes v državah G7 stari nad 65 let predstvljajo 20-30% prebivalstva starega od 20-64 let. Stopnja odvisnosti v starosti (koeficient prebivalstva 65+ na delovno aktivno populacijo: 15-64 let) bo še naprej naraščala. Če ne bo prišlo do sprememb v politiki, bo delež delovne sile močno upadel, kar pa bo omajalo temelje na katerih je zgrajena sodobna družba. Kot reakcijo na omenjene družbene trende, je v marcu OECD (Organisation for Economic Cooperation and Development - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) izdala poročilo o staranju prebivalstva in potrebnih ukrepih v zvezi z njim. Gre za listino, ki je bila pripravljena za marčevsko srečanje ministrov za delo in zaposlovanje G8.  Poročilo opozarja na obstoj nevarnosti, da bo imelo staranje populacije negativni vpliv na življenjski standard. Hkrati pa poudarjajo, da se tako črn scenarij ne bo uresničil, če bodo države OECD uspešno dvignile stopnjo udeležbe na trgu delovne sile in zvišale produktivnost. Poročilo med drugim predlaga premik politike k zmanjšanju ovir pri zaposlovanju, promocijo vseživljenjskega učenja ter tako povečanje dostopnih virov za družbo. Naj omenimo še nekaj priporočil in opozoril, ki so zbrana v poročilu:

1. veliko posameznikov v delovno aktivni dobi je nezaposlenih ali »neaktivnih« - v državah OECD je 35% ljudi v delovno aktivni dobi (working-age) brez dela. V ZDA, VB, Kanadi in na Japonskem je nezaposlenost nižja od povprečja držav OECD, od njega pa je višja v Nemčiji, Franciji in Italiji. Nezaposlenost najpogosteje prizadene mlade, ženske in starejše delavce.
2. nezaposlenost je stvar politike, saj nezaposleni v aktivni starosti pogosto prejemajo denarno nadomestilo - prejemnike teh nadomestil bi bilo treba vzpodbujati k delu. Poročilo posebej omenja »pristop medsebojne odgovornosti«, po katerem naj bi država zagotovila nezaposlenim ustrezne službe, ki bi jim pomagale pri ponovni zaposlitvi, ter s svetovanjem, usposabljanjem in finančno pomočjo, v zameno pa bi prejemniki pomoči morali aktivno iskati zaposlitev ali pa si izboljšati možnost zaposlitve.  
3. omogočiti je treba večje možnosti za zaposlovanje invalidov in drugače nezmožnih
4. zagotoviti je treba, da je višina plače na ravni ekonomske situacije v državi
5. s politiko omogočanja dodatnega izobraževanja je treba povečati možnosti napredovanja
6. promovirati in omogočati je treba zaposlovanje starejših od 50 let – do leta 2030 bo v državah G7 več kot ena od treh oseb v aktivni starostni dobi starejša od 50 let, v primerjavi z današnjim trendom - ena od štirih oseb. V luči teh sprememb bo potrebno povečati možnosti zaposlovanja ljudi starejših od 50 let.
7. pokojninski sistemi in sistemi blaginje ne smejo brezpogojno podpirati zgodnejše upokojevanje
8. brezposelni starejši delavci morajo dobiti učinkovito podporo pri ponovnem zaposlovanju.

Tudi Slovenija je ena izmed držav, ki se bo morala soočiti z omenjenim izzivom, zato je pomembno, da pri oblikovanju prihodnje politike zaposlovanja in upokojevanja upošteva priporočila OECD.