English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 8, številka 1
Kakovostna starost logotip

Različne države blaginje in staranje prebivalstva

Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

A.J. Soede, J.C. Vrooman, P.M. Ferraresi, G. Segre (2004).  Unequal Welfare States. Distributive consequences of population ageing in six European countries. Social and Cultural Planning Office The Hague, June 2004. 192 str.

Eno od ključnih vprašanj, ki se poraja v različnih državah blaginje, je, kakšen vpliv bo imelo nanje staranje prebivalstva. To problematiko se sicer najpogosteje obravnava z vidika vzdržljivosti pokojninskih sistemov, vendar pa ima staranje tudi obsežne družbene posledice (revščina, razlike v dohodkih itd.).  Zato so italijanski in nizozemski strokovnjaki pripravili obsežno študijo, katere glavni cilj je bil pokazati možne posledice, ki jih bo staranje prebivalstva v naslednjih desetletjih prineslo z vidika revščine in distribucije dohodkov v različnih tipih držav blaginje v EU.

V poročilu v prvem delu obravnavajo 23 držav (15 držav članic EU, 4 vzhodnoevropske države, Norveško, ZDA, Kanado in Avstralijo), ki jih razvrstijo v različne tipe držav blaginje. V nadaljevanju so predstavljene različne tipologije držav blaginje, kar bo zanimivo za vse, ki se ukvarjajo s socialno politiko. Sicer pa so se avtorji zaradi časovne stiske in omejenih podatkov pri nadaljnji podrobnejši analizi osredotočili le na šest držav: Nemčijo, Francijo, VB, Italijo, Dansko in Nizozemsko. Te imajo različne oblike socialnega varstva in so predstavnice različnih tipov blaginje (nordijski, kontinentalen, mediteranski, anglo-saksonski, hibridni). Avtorji so v študiji oblikovali štiri možne scenarije in predvideli njihove možne posledice za ključne ekonomske kazalce.

Pokazalo se je, da obstajajo znotraj EU med različnimi državami blaginje jasne strukturne razlike. Proces staranja bo v naslednjih desetletjih vplival na vse sisteme blaginje, vendar pa bo v primeru, da bodo sistemi ostali nespremenjeni, obstoječi kontrast med njimi še naprej prisoten. V vseh državah bo do leta 2025 prišlo do večjih razlik v dohodkih in višje stopnje revščine. To pa poraja vprašanje, kaj se bo zgodilo po tem obdobju, med leti 2040 in 2050, ko bo proces staranja dosegel svoj vrh. Verjetno se bodo razlike še povečale, zato bo treba sprejeti posebne ukrepe, ki bodo pripomogli k večji stopnji varnosti.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje