Avtor: Martina Starc, datum: 11.5.2011

Članek opisuje posebno obliko prostovoljstva starejših, ki je namenjeno ohranjanju okolja. Vzroki za sodelovanje so različnin od uživanja narave in dela na prostem do želje po druženju z mlajšimi generacijami. V vsakem primeru pa ima ohranjanje okolja močan medgeneracijski pomen, saj je ohranjeno okolje najboljša dota prihodnjim generacijam. V zadnjih letih je vse več ljudi nad 60, 70 ali celo 80 let, ki so postali okoljski prostovoljci z namenom ohranitve naravnih virov in vzdržne družbe. Označujejo jih kar z imenom »sivi in zeleni« (ang. gray and green). S svojim delom pomagajo reševati enega od glavnih izzivov sedanjega časa, sočasno pa izboljšujejo svoje zdravje in blagostanje.

V zadnjem desetletju se je dvignila ozaveščenost o okoljskih problemih in temah, kot so kvaliteta voda, onesnažen zrak, strupeni odpadki ipd., ki vplivajo na zdravje in kakovost življenja. Vključenost državljanov v lokalne programe zaščite okolja in okoljsko prostovoljstvo je med pomembnimi in rastočimi pristopi k reševanju okoljskih problemov. Vzporedno s tem narašča tudi potreba po ustvarjanju priložnosti za vključevanje starejših v smiselne vloge in socialne odnose, še posebno po upokojitvi. Programi okoljskega prostovoljstva so pri tem lahko še posebej učinkoviti, ker:

• raziskave kažejo, da prostovoljstvo, ki vključuje fizično aktivnost (tako je tudi okoljsko prostovoljstvo), izboljšuje zdravje starejših;
• izpostavljenost naravnemu okolju v okoljskem prostovoljstvu še dodatno koristi zdravju;
• okoljske organizacije vključujejo ljudi vseh starosti, kar je prednost pred mnogimi centri in organizacijami za starejše, saj ponujajo smiselne skupne aktivnosti za ljudi različnih starosti;
• je v splošnem je starejše moške v primerjavi s starejšimi ženskami težje vključiti v prostovoljske aktivnosti; okoljsko prostovoljstvo je pri tem uspešnejše, saj je skladno z dolgoletnimi vzorci starejših moških glede aktivnosti na prostem.

V študiji Univerze Cornell v New Yorku so vzorcu skoraj 7000 ljudi iz Kalifornije sledili 20 let. Ugotovili so, da je okoljsko prostovoljstvo povezano z povečano fizično aktivnostjo, boljšo samooceno zdravja in manj simptomi depresivnosti. Pojav depresije je bil za okoljske prostovoljce dvakrat manj verjeten kot za neprostovoljce. Poleg tega je prišlo do izboljšanja zdravja pri okoljskih prostovoljcih, in sicer v večji meri kot pri ljudeh, vključenih v druge oblike aktivnosti. Četudi se okoljsko prostovoljstvo v glavnem povezuje z mlajšimi generacijami, pa starejšim generacijam prinaša večje potencialne koristi.

Staranje populacije prinaša vse več upokojencev z visoko izobrazbo in sofisticiranimi veščinami, ki bodo živeli dlje kot prejšnje generacije. V njih se skriva potencial, iz katerega bi lahko črpale številne organizacije za zaščito okolja. Vendar pa privabljanje starejših ljudi zahteva določene prilagoditve in spodbujanje tovrstnega prostovoljstva, na katero številne organizacije še niso pripravljene. V raziskavi, izvedeni v New Yorku, se je pokazalo, da kar dve tretjini okoljskih organizacij nima starejšim prilagojenih programov. Nekatere organizacije pa se ozirajo v prihodnost in poskušajo privabiti starejše in poskrbeti za njihove potrebe.

Nekateri smiselni ukrepi vključujejo:

• zagotavljanje dostopnosti prostorov organizacije za starejše;
• širok razpon prostovoljskih aktivnosti za ljudi z različnimi interesi in fizičnimi sposobnostmi;
• prevoz, kjer je potrebno;
• aktivnosti čez dan, saj nekateri starejši ne želijo voziti v temi;
• prepoznavanje raznolikosti populacije starejših prostovoljcev s ponudbo raznolikih prostovoljskih del.

Začetne raziskave ugotavljajo, da obstajajo v povezavi z okoljskim prostovoljstvom starejših tri glavne ovire. Prva – nekateri starejši menijo, da imajo za to obliko prostovoljstva nezadostne sposobnosti in nezadostna znanja o okoljskih vprašanjih in znanosti. Druga – številni starejši ne poznajo možnosti za okoljsko prostovoljstvo v svojih skupnostih in ne vedo, kako se lahko vključijo. In tretja – nekateri starejši so mnenja, da je okoljsko prostovoljstvo manj družabno izpolnjujoče v primerjavi z npr. prostovoljstvom v šoli ali cerkvi. Te ovire je mogoče premostiti z izobraževanjem in uvajanjem prostovoljcev, obveščanjem in poudarjanjem družabne in medgeneracijske narave okoljskega prostovoljstva.

Številčne povojne generacije vstopajo v pozno življenjsko obdobje z boljšim zdravjem in z višjo izobrazbo ter finančnimi viri kot katerakoli prejšnja generacija. Hkrati z njihovim upokojevanjem pa se svet začenja zavedati eksponentno rastočih okoljskih problemov. Upokojenci lahko ponudijo edinstvene rešitve okoljskih problemov in na ta način izboljšajo lastno socialno vključenost, fizično aktivnost in zdravje. Naloga raziskovalcev, strokovnih delavcev in politike pa je, da omogočijo vključevanje starejših v okoljsko prostovoljstvo s ponujanjem številnih možnosti, primernih za starejšo populacijo.

Dodatne informacije o okoljskem prostovoljstvu med starejšimi so vam na voljo v naslednjih člankih:

• Pillemer Karl, Fuller-Rowell Thomas. E., Reid M. C. in Wells Nancy M. (2010). Environmental volunteering and health outcomes over a twenty-year period. V: The Gerontologist, letnik 50, št. 5, str. 594–602.
• Pillemer Karl, Wagenet Linda P., Goldman Debra, Bushway Lori in Meador Rhoda H. (2010). Environmental volunteerism in later life: Benefits and barriers. V: Generations, letnik 33, št. 4, str. 58–63.
• Pillemer Karl in Wagenet Linda P. (2010). Taking action: Environmental volunteerism and civic engagement by older people. V: Public Policy and Aging Report, letnik 18, št. 1, str. 23–27.