LETNIK 3 (2000), ŠTEVILKA 1-4

Avtor v obširnem temeljnem članku prikaže svoj concept mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost. Razčleni teoretična izhodišča pri nastajanju koncepta in konkretne okoliščine, v katerih se je razvijala njihova akcijska konkretizacija, pojasni pojem socialne mreže in potem, ko sumarno povzame spoznanja pri dosedanjem uvajanju mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost opiše vsakega od šestih programov te mreže, ki so: program ozaveščanja vsega prebivalstva o kakovostni starosti in nujnosti zavestne priprave nanjo, program osebnega usposabljanja za kakovostno starost, program usposabljanja družine za lepo sožitje s starejšim družinskim članom, program osebnega družabništva z osamljenim starim človekom, program medgeneracijskih skupin za kakovostno starost ter program samoorganiziranja mreže v krajevno medgeneracijsko društvo za kakovostno starost.

Članek razpravlja o poblematiki starih z vidika nematerialnih socialnih potreb in o vlogi skupin za kakovostno starost v žalski občini. Leta 2020 bo starostnikov dvakrat več kot danes, zato bo sprejemanje starosti in njenih specifičnih nalog absolutna nuja za kvalitetno starost. Rezultati potrjujejo, da so skupine za kakovostno starost v postindustrijskem času, ko tradicionalna družina razpada, dober način za zadovoljevanje medčloveških odnosov in medčloveške povezanosti. Več pozornosti bi kazalo posvetiti nematerialni potrebi po povezanosti starostnikov z mlajšima dvema gneracijama v smeri predajanja zrelih življenjskih izkušenj mladi in srednji generaciji ter doživljanju starosti kot smiselnega obdobja življenja.

Avtorica v prvem delu članka na kratko obravnava demografsko eksplozijo starega prebivalstva. Poudari velike razlike med spoloma, zato problematiko starejših žensk osvetli z vidika neenakosti med spoloma. V prispevku predstavi problematiko starejših žensk. Izhaja iz ugotovitve, da se starejše ženske soočajo z večjimi težavami kot moški njihovih let, in da s starostjo slabi njihov družbeni status. Kvalieto njihovega življenja proučuje z vidika njihovega zdravja, stanovanjskih razmer, ekonomskega položaja, zakonskega stanu in medčloveških odnosov. Zadnji del članka je namenjen napovedim glede starih ljudi v 21. stoletju.

Članek prikazuje dejavnosti skupin starih za samopomoč v domu upokojencev Franc Salamon v Trbovljah vse od uvajanja in začetkov, s poudarkom na trenutnih srečanjih, ko skupine uradno delujejo že osmo leto. Z analizo dejavnosti preteklega leta, trenutnega srečanja in pogovora z voditelji skupin so postavljene prevladujoče dejavnosti skupin, funkcije voditeljev in sodelovanje članov.

Avtor predstavi bolezenski pojav depresij, njihov nastanek in zdravljenje. Ves čas ima pred očmi predvsem starostno obdobje življenja.

V članku je povzetih nekaj podatkov o razširjenosti alkoholizma, posebej pri starejših ljudeh, značilne težave, ki jih povzroča alkohol pri starejših odvisnih ljudeh, napotke o ravnanju pri tovrstnih težavah in prognozi zdravljenja, konča pa z navodili za zmerno pitje alkoholnih pijač.

V članku so razčlenjena spoznanja o skupinah za samopomoč, ki se nanašajo na komunikacijo ter na pravila za pogovarjanje in obnašanje v skupini. Posebej so navedena glavna pravila o govorjenju, poslušanju ter o molčečnosti in intimnosti v skupini. Na koncu članka je dvanajst pravil za govorjenje in obnašanje v skupini v kratki formulaciji, ki je primerna za tiskane kartončke, ki jih imajo vsi člani skupin kot osnovna pravila za skupinsko sožitje in sodelovanje.

V prispevku avtorja opredelita pojem "stara družina", ki vključuje različne tipe družin. Na kratko opišeta družine in njihove značilnosti. Predstavita socialne in psihološke probleme s katerimi se srečujejo stari ljudje. V nadaljevanju članka govorita o socialnem delu in socialnih storitvah, ki so na voljo starim ljudem v Rusiji.