LETNIK 6 (2003), ŠTEVILKA 1

Besedilo podaja nasprotje med kolektivno družbeno podporo za poznejše življenje in individualiziranim udejstvovanjem. Kolektivne podpore lahko delimo na socialne dogovore o delitvi dela prek celotnega življenja, na kolektivno podporo med družinskimi člani in na kolektivno podporo, ki jo nudijo formalne ustanove. V tem okviru delo združuje plačano in neplačano delo. Podpora družine je zaobsežena v različnosti kulturnih okvirov, zato je obravnava problematike širša, kot je to običajno za Veliko Britanijo. Formalne skupnosti so opredeljene tako, da zajemajo vso starim ljudem namenjeno organizirano oskrbo, vključno s pokojninami ter zdravstveno in socialno oskrbo, najsi gre za državne, neprofitne ali profitne organizacije. Vsaka od njih je obravnavana v svojem odnosu do podpore v starosti, posebej pa je izpostavljeno, kako nanje vpliva ekonomska globalizacija. Glavni poudarek pa je namenjen analizi ogroženih podpornih sistemov.

V prispevku obravnavamo staranje in starost z različnih vidikov. Z zgodovinskega vidika so ljudje v antiki in srednjem veku življenjska obdobja opredeljevali z različnimi shemami, v katerih so upoštevali fizikalne vzroke za človekov razvoj in upadanje ali pa so spremembe v procesu staranja povezovali z dnevnimi, letnimi ali zgodovinskimi premenami. S kulturološkega vidika je prevladovalo mnenje, da se starostnikom v deželah v razvoju v sociološkem in psihološ kem smislu godi bolje kot v razvitem svetu. Na proces staranja lahko gledamo ločeno z biološ kega, psihološkega in sociološkega vidika. Ko govorimo o starajočem se posamezniku, moramo te vzajemno delujoče procese bravnavati skupaj, poleg tega pa upoštevati kulturno okolje in zgodovinski trenutek, v katerem se posameznik nahaja. S povečanim zavedanjem pozitivnega doprinosa, ki ga imajo starostniki v družbi kot nosilci in prenašalci kulturnega izročila in tradicije, lahko pripomoremo k ublažitvi poniževalnega odnosa družbe do starejših, ko jih zaradi velikega finančnega bremena, ki ga ta starostna skupina predstavlja, včasih imenuje tudi rušilni val.

Avtor govori o vse večji zlorabi tablet proti bolečinam, za pomiritev in spanje. Starejši ljudje porabijo več zdravil kot mlajši. Na zdravila slabše reagirajo. Vsa našteta zdravila povzročajo odvisnost in jih uživalec potrebuje vse več za dosego istega učinka. Odvisnost od zdravil imenujemo tabletomanija. Večja je nevarnost za odvisnost od tablet pri ljudeh s psihičnimi težavami ali pri odvisnikih od drugih drog. Zdravljenje tabletomanije je dolgotrajno.

Članek izhaja iz dejstev, da je strah pred starostjo in starostno nebogljenostjo splošno razširjen iracionalni tabu v današnji zahodni družbi ter da je sproščeno sprejemanje lastne starosti pogoj za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Raziskovalni podatki in vsakdanje izkušnje pri množičnem uvajanju medgeneracijskih programov za kakovostno staranje in sožitje generacij kažejo, kako trdovraten je ta tabu v nezavednem doživljanju in vedenju posameznika. Sledi pregledni prikaz racionalnih, emocionalnih, doživljajskih in socialnih poti za preseganje tabuja starosti.