Politika starosti in staranja v Sloveniji onemogoča, da bi človek po upokojitvi svoje življenje nadaljeval, bil koristen svojemu okolju, z njim povezan v odnosih dajanja in prejemanja, se razvijal. Starejši ljudje namreč niso monolitna skupina in starost ni zgolj visoka starost in stanje odvisnosti. Sprašujemo se, kje je celostna politika za spodbujanje zaposlovanja starejših delavcev, kje so možnosti zaposlitve v tretjem življenjskem obdobju, kje so borze dela za starejše, in nenazadnje, kje so raznolike možnosti izobraževanja za starejše odrasle? Vseživljenjsko izobraževanje se namreč ne more ustaviti že pri 40 letih, ko človek postane starejši delavec. Starejši ljudje se učijo iz različnih razlogov in ne le za osebnostno rast. Avtorica opiše spreminjanje koncepta upokojitve in pokoja skozi zgodovino. Ob tem posebej poudari še pomen pred-upokojitvenega izobraževanja kot priprave na "poklicno nedejavno obdobje".

Avtorica uvodoma poudari, da se družbeni položaj starejših skozi zgodovino spreminja, da je starost družbeni konstrukt. Človek doživlja starost tako, kot na staranje in starejše gledajo v družbi, v kateri živi. Individualno, psihološko doživljanje starosti pa je odvisno od tega, kakšno starost družba človeku dopušča, omogoča ali vsiljuje. V nadaljevanju besedila avtorica opiše Slovensko Univerzo za tretje življenjsko obdobje, ki je plod dolgoletnega prostovoljnega dela strokovnjakov s področja izobraževanja odraslih, pa tudi prostovoljnega dela mentorjev in številnih slušateljev te organizacije. Njeno temeljno poslanstvo je izobraževanje starejših za življenje, samoorganizacijo in delo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje in s tem v zvezi družbenega položaja starejših.

Ruski stari ljudje so razvili številne oblike preživetja, tudi aktivne, ki temeljijo povečini na možnostih, ki jim jih nudijo domača, siva in črna ekonomija. Domača ekonomija upokojencev temelji povečini na ekstenzivnem in intenzivnem delu. Čas, ki ga namenijo domači ekonomiji, po upokojitvi izrazito naraste. Oblike pomoči, ki jih stari ljudje nudijo lastnim družinam in družinam svojih otrok, se med moškimi in ženskami razlikujejo. Nadaljevanje dela po upokojitvi poteka v razmerah, v katerih si znatno število starih oseb ne more privoščiti primernih zdravstvenih storitev in zdravil. Stari ljudje imajo (za ruske razmere) pomembno lastnino: lastniška stanovanja, garaže, zemljišča (ohišnice) itd. Zasebna lastnina omogoča samozaposlovanje. Osebno premoženje in prihranki ne zadoščajo za spodobno življenje. Socialnih ustanov, ki bi se ukvarjale z vključevanjem starih oseb v družbeno življenje, s čimer bi premostili izolacijo in osamljenost, skorajda ni. Stari ljudje delajo najpogosteje v okviru družine, ki je velikokrat sestavljena iz dveh ali treh generacij. Cilj njihovega dela je ohranitev družine ter preprečitev revščine in bede.

Predstavljamo znanstveno-strokovno monografijo, ki je obširna interdisciplinarna socialna in socialno delavska gerontologija. Njeno izhodišče je celostno gledanje na človeka v njegovem vsakdanjem osebnem življenju ter družinskem, delovnem, prostočasnem in družbenem sožitju današnje evropske kulture.