To številko posvečamo sodobni informacijsko komunikacijski tehnologiji (IKT), ki je eden glavnih usmerjevalcev tudi pri človekovem osebnem staranju, reševanju demografskih nalog ob staranju prebivalstva in glede možnosti za razvoj lepšega – bolj solidarnega sožitja med generacijami.

V članku obravnavamo problem staranja prebivalstva in dolgotrajne oskrbe v povezavi s sodobnimi tehnologijami. Poleg orisa rešitev s tehnologijo podprte oskrbe obravnavamo tudi s tovrstno oskrbo povezane pomisleke proti tehnologiji, etične vidike ter vpliv s tehnologijo podprte oskrbe na samo družbo. Tehnološke rešitve bodo še naprej vplivale na razvoj oskrbe starejših tudi v smislu angažiranja virov družbe (npr. kateri modeli oskrbe bodo razviti in financirani). Prav tako bodo tehnološke rešitve vplivale na odnos družbe do problema oskrbe starejših. Podajamo tudi izbrane sedanje in prihodnje izzive na področju s tehnologijo podprte oskrbe. Prispevek zaključujemo s trditvijo, da tehnologija v oskrbi na eni strani odpira možnosti tako zanemarjanja kot zlorab, na drugi strani pa je njen pozitiven potencial za kvalitetnejšo, človeku prijazno oskrbo starejših, zelo velik.

V prispevku je predstavljen pregled nekaj področij povezanih z zdravstvom in predvsem z oskrbo starejših z vidika uporabe moderne informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). Po eni strani so nesporne projekcije, da bo starejših v razvitih državah in kmalu tudi po vsem svetu čedalje več, po drugi strani pa so rešitve informacijsko komunikacijske tehnologije čedalje sposobnejše in cenejše tudi na tem področju. Kljub ponekod nerodni vpeljavi bodo novi pristopi slej ko prej pripeljali do množične uvedbe IKT rešitev za oskrbo starejših. Umetna inteligenca (AI) in robotika že sedaj dosegata izredne rezultate, medtem ko je uvedba »klasičnih« informacijskih rešitev, povezana z birokracijo, prej cokla v razvoju.

Slovenska vlada je leta 2017 sprejela Strategijo dolgožive družbe.[1] Z njo naj bi začela pospešeno dohitevati četrt stoletni zaostanek Slovenije za državami EU pri reševanju demografskih nalog ob staranju prebivalstva. Prvi del članka umešča ta vladni dokument v slovensko situacijo in v svetovne razmere na področju staranja. Pogoj za družbeni razvoj v 21. st. je ustvarjalno reševanje štirih nalog: humana, finančno in kadrovsko vzdržna dolgotrajna oskrba (1), zdravo staranje tretje generacije (2), uspešno gospodarstvo ob staranju zaposlenih (3) in usposabljanje vsega prebivalstva na novo solidarnost med generacijami (4). Drugi del članka povzema vsebino Strategije dolgožive družbe. Tretji del analizira tri njene odlike: stvaren prikaz stanja, jasne ekonomske in strukturne naloge ter dialoško odprtost. Zadnji del članka pa prikaže dve (samo)omejitvi sprejete Strategije: upošteva samo ekonomsko-materialne in strukturne dejavnike pri reševanju nalog ob staranju prebivalstva, izpušča pa antropološke vire, ki so bili odločilni pri reševanju vsake večje krizne naloge v skupnosti. Glede na to, da Strategija doslej ni imela velikega odmeva v slovenski strokovni, medijski in širši javnosti ter da Vlada še ni sprejela predvidenih akcijskih načrtov, želi članek pomagati pri dveh njenih izrecnih željah: pri ozaveščanju javnosti in njenem dopolnjevanju.

---

[1] Izraz: dolgoživa družba, ki se uveljavlja zadnja leta in ga je prevzela strategija, je evfemizem, ki namešča izraz starajoča se družba. Ne gre za to, da današnja družba že dolgo živi, kar besedna zveza dolgoživa družba jezikovno izraža, ampak za to, da je v današnji družbi toliko starih ljudi, kakor še nikdar doslej. Zaradi neozaveščenega staromrzništva (ageizma) to dejstvo vsepovsod zavijamo v olepševalne besede – tudi s prikupnim pojmom dolgoživa družba. Uradni angleški prevod dokumenta (Active Ageing Strategy) nima tega evfemizma.

Gerontehnologija je interdisciplinarna veda, ki preučuje možnosti uporabe tehnologije za pomoč starejšim osebam pri ohranjanju kakovostnega, zdravega in neodvisnega življenja kljub starostnim upadom. Sintetizira znanje gerontologije, inženiringa, računalniških znanosti, umetne inteligence, robotike, podatkovne znanosti. Avtorji navajajo tri obdobja različnih usmeritev pri razvoju IKT v gerontehnologiji:

1. Od 2012 do 2015 – skrbi za varnost in fizično okolje,
2. Od 2016 do 2020 – na dokazih o dejanskih potrebah oskrbovancev temelječa oskrba,
3. Od 2021 do 2030 – na znanju temelječa oskrba na ravni organizacij.

Pojem psihogeritehnologija pa je skovanka, ki so jo avtorji raziskave, ki jo prikazujemo na tem mestu, opredelili kot podpodročje gerontehnologije, ki se ukvarja specifično s tehnološkimi rešitvami za starejše osebe z demenco. Gre za različne tehnološke pristope za preventivo – preprečevanje, da bi se demenca ne pojavila; za predikcijo – ugotavljanje verjetnosti, da bi se pri posamezniku pojavila demenca; za presejalne postopke – postopke za ločevanje oseb, pri katerih se kaže možnost pojava demence, od tistih, pri katerih se ta možnost trenutno ne kaže; za ocenjevanje – ugotavljanje prisotnosti z demenco povezanih simptomov; za diagnosticiranje – odločanje pri postavitvi diagnoze demenca; za kurativo – blaženje simptomov in za preprečevanje nadaljnjega razvoja demence ter za monitoring – spremljanje oseb s tveganjem za razvoj demence in oseb, ki z demenco živijo.

Približno 40 % neformalnih oskrbovalcev v Evropski uniji je v času oskrbovanja v delovnem razmerju. Imenujemo jih zaposleni neformalni oskrbovalci. To so odrasli otroci, partnerji, sorodniki, sosedje ali prijatelji, ki usklajujejo pomoč družinskemu članu pri opravljanju vsakdanjih opravil s svojimi službenimi obveznostmi. Čeprav nekateri avtorji menijo, da služba oskrbovalcem lahko pomeni eno od oblik oddiha od oskrbovalnih obveznosti in nadomestek za omejeno socialno življenje, pa se večina raziskav usmerja predvsem na breme, ki ga oskrbovalcem povzroča usklajevanje službenih obveznosti z oskrbovanjem. Večina raziskav namreč kaže, da je usklajevanje službenih obveznosti z oskrbovanjem za oskrbovalce izjemno naporno, povzroča jim dodaten stres in breme ter posledično vpliva tako na njihovo duševno kot tudi na telesno zdravje. Zaposleni oskrbovalci pogosto nimajo nikogar, ki bi v času, ko so na delu, poskrbel za oskrbovanca; to pa jih spravlja v stres in negotovost. Razni podporni sistemi, ki preko IKT spremljajo oskrbovance, kot so npr. teleoskrba, podporna tehnologija, spletni podporni programi in programi za komunikacijo na daljavo, zaposlenim oskrbovalcem omogočajo lažje usklajevanje službenih in oskrbovalnih obveznosti.

Paro je napreden interaktiven robot v obliki mladiča tjulnja, ki ima pomirjajoč učinek na uporabnike – paciente v bolnišnicah in na prebivalce v domovih za starejše osebe. Deluje podobno kot pri terapiji z živalskimi ljubljenčki, le da je v tem primeru namesto žive živali nadomestek – mehki tjulnji mladič, ki se odziva na reakcije uporabnika in s tem pomaga pri sproščanju in zmanjševanju depresije ter tesnobe.

Anne-Sophie Parent je dolgoletna generalna sekretarka Age Platform Europe in dobra poznavalka položaja in potreb starejših oseb v Evropski skupnosti. V članku, ki je bil objavljen konec avgusta 2019 na spletni strani angleške humanitarne organizacije Independent Age, izraža skrb nad razvojem digitalizacije finančnih storitev, kar bo starejše potisnilo v odvisnost od drugih in posledično še bolj na rob družbe.

Skupina japonskih raziskovalcev preiskuje v sodelovanju s tajskimi in filipinskimi raziskovalci možnosti uporabe robota Pepper pri starejših dementnih osebah. Njihova študija, ki jo predstavljamo v prikazu, je bila narejena z namenom optimiziranja komunikacije med tem humanoidnim robotom in starejšimi osebami z demenco. V ta namen so opazovali in posneli pogovore ter jih analizirali z vidika interakcije človek-robot.

V SLOVENIJI

Konferenca »Zlata nit« in razglasitev zmagovalcev natečaja »Z leti še vedno zavzeti«

Priznanje zaposlovalcem, ki pozornost namenjajo starejšim zaposlenim

19. marec 2020, Ljubljana
Organizira: družba medijskih vsebin Dnevnik, d.d.

Spletna povezava: https://www.dnevnik.si/zlatanit/spp

Dnevi medgeneracijskega sožitja
19./21. maj 2020, Gospodarsko razstavišče, Ljubljana

Organizira: Zveza društev upokojencev Slovenije
Spletna povezava: https://www.medgeneracijsko-sozitje.si/

VIII. mednarodna znanstvena konferenca »Izzivi in težave sodobne družbe«

Med drugimi tudi tematski sklop »Izzivi dolgožive družbe« – aktivno staranje, vseživljenjsko učenje, vključenost v družbo, skrb za zdravje, medgeneracijsko sožitje itd.

29. / 30. junij 2020, Dvorec Rakičan pri Murski Soboti

Organizira: Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan

Spletna povezava: https://www.ris-dr.si/

V TUJINI

ICEH 2020: 14. International Conference on Elderly Healthcare

30./31. januar 2020, Istanbul, Turčija
Organizira: WASET – Word Academy of Science, Engineering and Technology
Spletna povezava: https://waset.org/elderly-healthcare-conference-in-june-2020-in-istanbul

16th World Congress on Healthcare & Technologies

15/16. junij 2020, Barcelona, Španija

Spletna povezava: https://europe.healthconferences.org/

2nd Ageing & Gerontology Conference

15./16. junij 2020, London, UK.

Organizira: Sciinov, Excelling in Excellence

Spletna povezava: https://www.agingcongress.com/

angleško: information communication technology (ICT) for quality aging and coexistence

            Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ali sodobna elektronska tehnologija postaja čedalje pomembnejše orodje tudi za boljše in lažje opravljanje današnjih demografskih nalog. Uporablja se pri storitvah dolgotrajne oskrbe – pri tem se v prihodnje pričakuje od nje zelo veliko, še zlasti, da bo ljudem pomagala čim dlje živeti samostojno na svojem domu. Učinkovito lahko pomaga pri zdravem staranju, pri medgeneracijskem povezovanju, proizvodnji ob staranju zaposlenih in pri ozaveščanju vsega prebivalstva o nalogah in možnostih ob staranju prebivalstva.

Nove tehnološke rešitve omogočajo večjo neodvisnost, samostojnost, informiranost in vključenost starejših, ki lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pomembno prispevajo k razvoju družbe. V sodobni digitalni družbi in vsakdanjem življenju dobiva zato informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT) vedno pomembnejšo vlogo pri delu, vsakodnevnih stikih, pri javnih storitvah, preživljanju prostega časa in sodelovanju v lokalni skupnosti. Starejšim osebam ponuja več priložnosti in zmanjšuje diskriminacijo ter jih podpira pri neodvisnem življenju v domačem okolju. Potencial IKT za podporo starejših in skupnosti, v katerih živijo, se povečuje.

O izkušnjah s približevanjem IKT starejšim smo govorili z direktorico francoske organizacije E-Seniors gospo Monique Epstein. Pripovedovala nam je o razvoju njihove organizacije, o njihovih tečajih računalništva za starejše, kako se stalno prilagajajo tehnološkemu razvoju in potrebam starejših, o medgeneracijskemu sodelovanju, delovanju na lokalnem nivoju ter o povezanosti z lokalnimi skupnostmi. Dobro se zaveda vloge in velikega potenciala IKT za podporo neodvisnemu življenju starejših in možnosti, ki jih ponuja pri njihovem sodelovanju v družbi. Izvedeli smo tudi o podpori države in lokalne skupnosti ter o sodelovanju v evropskih projektih in povezavah.

Občina Kočevje je po površini ozemlja največja med vsemi slovenskimi občinami.  Bogastvo občine, ki jo predstavlja njena velikost, pa pri zagotavljanju kakovostne starosti povzroča nemalo težav. Ena izmed ključnih je razpršenost starejših občanov po vaseh, ki so več kilometrov oddaljeni od mesta Kočevje. Starostniki, ki svojo starost preživljajo doma in prebivajo v oddaljenih vaseh, se namreč težje vključujejo v mestno življenje zaradi različnih ovir. Ena izmed njih je zagotovo oddaljenost od mestnega vrveža, ki onemogoča mobilnost starejših, saj velikokrat nimajo dostopa do nekaterih opravil, kot so nakupovanje in nujni obiski zdravnika.

INDEX

1. Scientific and expert articles

1.1. Andrej Košir: Modern Technologies for Overcoming the Challenges of Population Ageing

1.2. Matjaž Gams: ICT in Care for Older Persons

1.3. Jože Ramovš: Slovenian Active Aging Strategy

2. Review of gerontological literature

2.1. Psychogeritechnology for Preventive and Curative Use in Overcoming Challenges of Dementia (Ajda Svetelšek)

2.2. ICT to Help Employed Family Carers (Tjaša Hudobivnik)

2.3. Therapeutic Robot Paro (Alenka Ogrin)

2.4. Digitalization of Financial Services as a Cause for Growth of »incompetent« Older Persons in Society (Alenka Ogrin)

2.5.  Social Robot Pepper (Ajda Svetelšek)

3. Gerontology events: Alenka Ogrin

4. Glossary of gerontological terms

4.1. Information communication technology for quality aging and coexistence (Jože Ramovš)

5. Age friendly cities and municipalities

5.1. Prosperity of Providing Quality Aging in Municipality Kočevje (Lavra Horvat)

6. Interview

6.1. Monique Epstein, Alenka Ogrin in Ajda Svetelšek: How to Encourage Technology into Lives of Older Persons? The French Experience.

The last issue of 21^st volume of journal Good Quality of Old Age is a special issue, themed on gerontechnology – a science researching and developing technology for the use of healthy, active, quality and independent aging. The decision for this theme came due to the fact that gerontechnology is getting evermore important in overcoming the demographic imbalances. Gerontechnology has a great potential to assist individuals and society in healthy aging and care provision. 

On the other hand, there are some concerns related to the use of technology for quality aging – ethic and legal aspects, e.g. privacy invasion, dignity disrespect, free will uncertainties, abuse possibilities. Andrej Košir, the author of the first scientific article provides a systematic overview on modern technologies for long-term care and includes ethics related issues into discussion.

The second scientific article by Matjaž Gams presents an overview of ICT approaches related to various topics of gerontology with a special focus on robotics. Gams emphasizes that artificial intelligence and robotics is achieving extraordinary results and that therefore it is of great importance for society to accept technology use in everyday lives.

Another article in the section of scientific and professional articles is about the national political document Active Aging Strategy. Jože Ramovš introduces its content, evaluates it in the context of EU states comparison, and discusses its strong points and shortcomings.

In the section of reviews of gerontological literature, there are five reviews, two of them presenting two of the most commonly used robots on the field of care for older persons, one about ICT for dementia, another about ICT for employed family carers and one providing critical point of view on digitalization of financial services.

In the glossary section, Jože Ramovš gives explanation of the gerontological term ICT for quality ageing and coexistence, in the Age friendly cities and municipalities Lavra Horvat writes about positive experiences of Municipality of Kočevje on the field.

The last but not least, one can read an interesting interview with Monique Epstein, who has many experiences in encouraging older persons for the use of technology and teaching them how to do it.

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.