Jesenska številka naše gerontološko-medgeneracijske revije ima dve aktualni vsebini: slovenski zakon o dolgotrajni oskrbi in pandemija covid-19. Njej se je revija posvetila že v prejšnji številki. Dolgotrajna oskrba pa je naša prednostna vsebina od začetka izhajanja – v teh 22 letih je Kakovostna starost objavila 525 daljših člankov o raziskovalnih spoznanjih in političnih dokumentih ter o tujih in domačih dobrih praksah s področja dolgotrajne oskrbe.

Članek navaja podatke in analizira stanje v institucijah za dolgotrajno oskrbo v Avstriji v času prvega vala pandemije covid-19. Ugotavlja, da je medijska javnost za trenutek obrnila pozornost na zdravstveni in negovalni kader, ki je nosil težo problema v situaciji, ki je bila za vse nova. Ob podatkih o ukrepanju, ki poteka po predvidenem protokolu iz vrha državne zdravstvene piramide do vodij domov, ugotavlja, da so bila navodila učinkovita. Analiza po koncu prvega vala pandemije pa pokaže, da so najhujše posledice pomanjkanje osebnega stika stanovalcev s svojci, pa tudi običajnega stika z oskrbovalci (zakritost obraza z masko) ter da je glavno spoznanje, kako nujno in koristno je sodelovanje in komuniciranje na vseh ravneh za uspešno reševanje in učenje iz takšne krizne situacije.

Sodobna informacijska družba ter staranje prebivalstva sprožata potrebo po pojasnjevanju vprašanj, povezanih s sprejemanjem informacijske tehnologije (IT) med starejšimi ljudmi ter vprašanj povezanih z njihovim motiviranjem za komuniciranje s pomočjo IT. Namen raziskave je bil pri starejših ljudeh ugotoviti motivacijske dejavnike za učenje uporabe IT ter vpliv komuniciranja s pomočjo IT na dopolnjevanje njihovega socialnega konvoja. Raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, kjer smo z anketiranjem zbrali podatke od 359 anketirancev, ki so imeli izkušnje z uporabo računalnika in interneta vsaj šest mesecev, so obiskovali tečaj računalništva in bili starejši od 55 let. Rezultati raziskave potrjujejo pripravljenost za učenje uporabe IT kot najpomembnejši motivacijski dejavnik namere učenja in komuniciranja s pomočjo IT pri starejših ljudeh. Pomembna je tudi podpora članov socialnega konvoja starejših ljudi ter zaznava samonadzora starejših ljudi v tem procesu. Starejši ljudje krepijo namero za učenje komuniciranja s pomočjo IT, če zaznavajo dovolj energije za to učenje in če menijo, da bo vloženi napor v učenje omogočil komuniciranje s pomočjo IT. Spoznanje o privlačnosti komuniciranja s pomočjo IT prispeva k razumevanju motiviranja starejših ljudi za učenje in komuniciranje s pomočjo IT in s tem k dopolnjevanju njihovega socialnega konvoja ter ohranjanju njihove socialne vključenosti.

S prilagojenimi in izbranimi oblikami vadbe v vodi širimo možnosti in krog udeležencev tudi med starejšimi. Plavanje in druge aktivnosti v vodi dokazano pomagajo pri razvijanju in ohranjanju sposobnosti gibanja ter z njo povezane samostojnosti, ki je v starosti zelo cenjena. Predstavljamo izbrane vaje in igre v vodi, ki jih v praksi pogosto uporabljamo in za katere menimo, da prispevajo k boljši mobilnosti starejših, predvsem tistih po šestdesetem letu starosti. Med temi aktivnosti izpostavljamo vadbo za razvijanje in ohranjanje ravnotežja, moči in gibljivosti. Uporabili smo tudi izkušnje in znanje iz plavalnega koncepta Halliwick.

Delitvena ali sodelovalna ekonomija je ekonomski model, ki je osnovan na delitvi oz. souporabi neizkoriščenih ali slabo izkoriščenih dobrin ali storitev, brezplačno ali proti plačilu, neposredno od ponudnikov. Poglavitni cilj je učinkovitejša uporaba razpoložljivih sredstev in naravnih ter človeških virov. Razlikuje se od tradicionalnih ekonomskih modelov, ki so osnovani na hiperprodukciji in hiper potrošnji. Pobude delitvene ekonomije delujejo preko spletnih platform, kjer se neposredno srečujeta ponudba in povpraševanje, pogoj pa je dostop in poznavanje IKT. Z delitveno ekonomijo, ki se v Evropi hitro razvija, se ukvarja tudi Evropska komisija: poleg raziskav pripravlja tudi ukrepe za ustrezen odziv in reguliranje mnogih oblik in pobud.

V mednarodnem projektu SHES raziskujemo razvoj delitvene ekonomije v partnerskih državah ter širše v EU, rezultat raziskave primerov dobrih praks s tega področja je prikazan v članku. Poudarek je na dobrih praksah, ki lahko izboljšajo življenje starejših in pozitivno vplivajo na njihovo neodvisnost, mobilnost, povezanost in socialno vključenost. Pri tem nas najbolj zanimajo neprofitne, skupnostne in vsem dostopne pobude.

Soočanje z eksistencialnimi vprašanji je sestavni del paliativne oskrbe. Kljub temu, da okoliščine ob zaključku življenja porajajo filozofska vprašanja, so ta vprašanja zaznana kot (skoraj) nepovezana s filozofskimi tradicijami ali »filozofskimi praksami«. Z eksistencialnimi vprašanji se v paliativni oskrbi ukvarjajo druge organizirane oblike refleksije in dialoga, kot so psihoterapija, supervizija, duhovna oskrba in posvetovanje o moralnih vprašanjih. Prispevek razpravlja o tem, kako filozofski dialog in refleksija lahko prispevata k paliativni oskrbi in delu hospica.

Virtualno predavanje na temo najnovejših tehnoloških inovacij, ki lahko lajšajo življenje starejšim osebam v socialni izolaciji med pandemijo kovid-19, je poslušalo približno 125 udeležencev. Predavanje se je začelo s spodbudnim pregovorom, ki ga je v svojem uvodnem nagovoru uporabila Jane Barrat: »Ne smemo pustiti, da bi dobra kriza šla po zlu.« Predavala sta Grace Chan, generalna direktorica centra za inovacije in tehnologijo za starejše iz hongkonškega sveta za socialne storitve, ter Simon K Y Wong, izvršni direktor za razvoj in raziskave hongkonškega centra za logistiko in oskrbovalne verige.

Stari starši imajo pomembno vlogo v življenju vnukov – so njihovi mentorji, učitelji, vzgojitelji, zgodovinarji in duhovni voditelji. Vnuke spodbujajo na različnih področjih, jim pripovedujejo družinske prigode in se z njimi družijo. Eden večjih izzivov, ki jih je kovid-19 postavil med stare starše in njihove vnuke ter celotne družine, je fizična distanca. V obdobju pandemije je pri mnogih starejših prišlo do poslabšanja zdravja. Zaradi socialne izolacije in pomanjkanja telesnega dotika so starejši pogosto občutili osamljenost, žalost in občutek, da niso nikomur potrebni. 

Znanstveniki postavljajo smernice oskrbe starejših, namenjene zdravstvenim delavcem in družinskim oskrbovalcem v času pandemije kovid-19. Starejši so ob okužbi z virusom kovid-19 ranljiva skupina. Imajo večje tveganje, da pride do zapletov zdravljenja in višjo stopnjo umrljivosti v primerjavi z mlajšimi bolniki. Prav zato znanstveniki poudarjajo potrebo po prednostnem testiranju starejših pri sumu na okužbo. 

Prispevek razpravlja o spremenjenih oblikah žalovanja v času kovida-19 in je povzet s spletne strani Ameriškega združenja psihologov (APA). Kovid-19 je nedvomno spremenil naš način življenja in za mnoge ljudi spreminja tudi način kako umiramo. Vsaka kultura ima svoje navade in rituale ob žalovanju, a večino druži en skupen element: socialna povezanost. Kovid-19 je te poslednje trenutke zelo spremenil.

V SLOVENIJI

19. festival za tretje življenjsko obdobje
30. september do 2. oktober 2020, Cankarjev dom, Ljubljana
http://www.f3zo.si

23. mednarodna multikonferenca Informacijska družba 2020

Ljudje (demografija) in okolje
9. oktober 2020, Institut »Jožef Stefan«, Jamova 39, Ljubljana
https://is.ijs.si/?p=133

Starostnik 2020 – Medicina, farmakologija, empatija
14. november 2020, Kongresni center Brdo pri Kranju
https://www.edumedic.si/event/starostnik-2020/

V TUJINI

15th Global Conference on Ageing

Rights matter

3. 5. marec 2021, Niagarski slapovi, Kanada
https://www.ifa2021.ngo/

EU Falls festival

15. do 16. april 2021, Leuven, Belgija

www.eufallsfest.eu

World Conference on Ageing and Gerontology

29. do 30. april 2021, Valencija, Španija
http://ageingconferences.com/

SPLETNI SEMINARJI IN KONFERENCE:

Strokovno srečanje »Stanje in izzivi na področju Alzheimerjeve bolezni v Sloveniji:
skozi prizmo problematike SARS-CoV-2 / COVID-19«
28. september 2020
https://www.nijz.si/sl/dogodki/strokovno-srecanje-stanje-in-izzivi-na-podrocju-alzheimerjeve-bolezni-v-sloveniji-skozi

Evropski dan neformalnih oskrbovalcev
6. oktober 2020
http://ecd.me-we.eu/

Mesta in pokrajine gradijo vseživljenjske domove

6. oktober 2020
Ob evropskem tednu mest in regij, v okviru projekta Homes4Life
https://europa.eu/regions-and-cities/register_en

16. svetovna konferenca o javnem zdravju

12./16. oktober 2020
https://wcph2020.com/

Mednarodna konferenca o geriatriji in staranju

/International Conference on Geriatrics and Ageing

9./10. december 2020,Auckland, Nova Zelandija

https://geriatrics-ageing.expertconferences.org/webinar

IFA (International Federation on Ageing) ob petkih izvaja spletne seminarje na različne teme o staranju https://ifa.ngo/ifa-virtual-town-hall-resources

Današnji evropski zakoni o dolgotrajni oskrbi so pravna regulacija sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki temelji na človeški značilnosti, da solidarno oskrbuje bolne, starostno onemogle in druge ljudi, ki so pri vsakdanjih opravilih odvisni od pomoči drugih. Povedano v prispodobi, je zakon streha sistema dolgotrajne oskrbe v današnjih družbenih razmerah, človeška značilnost oskrbovanja pa so tla, na katerih stoji stavba tega sistema. Opredelitev pojma zakon o dolgotrajni oskrbi torej predpostavlja pojma oskrbovanje in sistem oskrbe. Razlikovanje teh treh pojmov je pogoj, da se razprava o zakonu o dolgotrajni oskrbi ne zaplete v slepo ulico in da sprejeti zakon doseže svoj namen, to je uspešen razvoj času in prostoru primernega sistema oskrbe in krepitev človeške zmožnosti oskrbovanja. Zato te tri pojme opredeljujemo hkrati.

Kakovostna in dostopna dolgotrajna oskrba je pereča naloga vse Evrope in zadeva vse družbene ravni, gospodarstvo še posebej izrazito. Organizatorja, ki sta organizirala konferenco z naslovom Kako do kakovostne in dostopne dolgotrajne oskrbe?, sta poskrbela za pestro vsebino ter zelo raznolike predavatelje in udeležence. Zaradi napovedane udeležbe Ministrstva za zdravje smo pričakovali nove, sveže informacije o slovenskem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Žal je nekaj dni pred konferenco Ministrstvo za zdravje svojo udeležbo odpovedalo zaradi odstopa predsednika vlade in s tem povezanih političnih sprememb v državi. Predavanja ostalih govornikov pa so bila izjemno zanimiva in uporabna.

Predsednik RS Borut Pahor je 10. junija 2020 sklical posvet o ureditvi dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Na posvet so bili povabljeni predstavniki političnih strank, vlade, osrednjih nacionalnih zdravstvenih in socialnih organizacij ter civilnih organizacij; iz Inštituta Antona Trstenjaka sta se posveta udeležila kot opazovalca dr. Jože in Ana Ramovš, dr. med.

Starosti prijazen Manchester ima unikaten pristop. Program Starosti prijaznega Manchestra se že od leta 2003 razvija v sodelovanju z javnim sektorjem, širšo skupnostjo in z zasebnimi področnimi agencijami ter z različnimi tarčnimi raziskavami, ki so bile izvedene večinoma na univerzi v Manchestru. Starosti prijazen Manchester vodita Odbor Starosti prijaznega Manchestra in Vse-mestni forum. Po številnih konzultacijah in revizijah dosedanjega dela so se kot izstopajoče pokazale tri prioritete, ki so prikazane v načrtu Starosti prijaznega Manchestra za obdobje do leta 2021. Glavno vlogo pri tem, da se izvedejo, ima omenjeni Odbor Starosti prijaznega Manchestra, ki koordinira večletne zastavljene prioritete.

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, podjetje Firis-Imperl d.o.o za izobraževanje in razvoj dolgotrajne oskrbe ter Konzorcij 17 – združenje občin za vzpostavitev krajevne mreže sodobnih programov za dolgotrajno oskrbo podpiramo takojšnje uvajanje sodobnega nacionalnega sistema za dolgotrajno oskrbo ter sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. V luči naraščajočih potreb po oskrbi ob staranju prebivalstva in izkušenj evropskih držav, ki so ta zakon sprejele že pred četrt stoletja, je sedanji predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je Vlada RS dala v javno razpravo letošnjo jesen, ob potrebnih dopolnitvah primerna osnova za vzpostavitev in razvoj tega nujnega sistema socialne varnosti v Sloveniji.

Podpisani smo v javni razpravi predlog zakona podprli in prispevali nekaj nujno potrebnih dopolnil; oboje smo posredovali predlagatelju in slovenski javnosti, ki se je na to dobro odzvala. Obe strokovni organizaciji z več kakor četrt stoletnim uspešnim delovanjem na tem področju in namensko združenje slovenskih občin za to področje podpiramo spodaj navedene dobre rešitve v predlogu zakona in predlagamo spodaj navedene dopolnitve, za katere menimo, da so zakonu potrebne za uspešno vzpostavljanje in razvoj sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Good Quality of old age: Journal for Gerontology and Intergenerational Relations, Vol. 23, Num. 3, 2020

INDEX

Statement on the proposal of long-term care act in Slovenia

1. Scientific and expert articles

1.1. Štandeker Nataša: Life in care homes inAustriaduring the COVID-19 pandemic

1.2. Grintal Barbara: Motivating older people to learn and communicate through information technology

1.3. Vute Rajko: Selected and adapted water activities for improved mobility of older people

1.4. Ogrin Alenka in Svetelšek Ajda: Sharing economy for older adults

1.5. Schuchter Patrick: Philosophical dialogue in palliative care and hospice work

2. Review of gerontological literature

2.1. COVID-19 and older people:  Technology and innovation as enablers (Ajda Svetelšek)

2.2. COVID-19 and older people: Grandparenting in a pandemic (Tjaša Grebenšek)

2.3. Caring for seniors during COVID-19 pandemic (Tjaša Grebenšek)

2.4. Grief and COVID-19: Saying goodbye in the age of physical distancing (Alen Sajtl)

Gerontology events (Alenka Ogrin)

3. Glossary of gerontological terms

3.1. Long-Term Care Act (Jože Ramovš)

4. Symposiums, workshops

4.1. How to achieve quality and affordable long-term care (Tjaša Hudobivnik)

4.2. Consultation on the long-term care regulation with the President of the Republic of Slovenia (Alenka Ogrin)

5. Age-friendly cities and rural communities

5.1.Manchester: great place to grow older (Ana Gorenc Vujović)

The autumn issue of the Slovenian scientific journal for gerontology and intergenerational coexistence covers two main topics: the Slovenian long-term care act and the COVID-19 pandemic.

AsSloveniadoes not yet have a modern long-term care act, our journal pays special attention to this pressing gerontological and intergenerational topic. At the end of the summer of 2020, the Government of theRepublicofSloveniaintroduced the proposal of this act for public discussion. The Anton Trstenjak Institute, Firis Imperl – a company for education and development in institutional care and Consortium 17 - an association of nearly 30 Slovenian municipalities wishing to regulate integrated long-term care for their citizens published a statement on this act. It supports immediate adoption of the act and underlines four positive solutions: a sufficient national budget based on long-term care insurance and the state budget, the transfer of competences for care for older people to local communities, the beneficiary's personal choice among different care options and synergistic integration of formal and informal care. They also listed concrete necessary amendments to the proposal enabling the system to achieve the goals set by the act, in particular: to include psychosocial assistance to the set of services, to introduce concrete mechanisms for including informal carers including volunteers in the integrated care system and providing opportunities for municipalities to establish a care network. The terminology section of the journal is also devoted to the topic of the long-term care act.

Findings and experiences from the COVID-19 pandemic are provided in reports from other countries’ chapter.
            The article about the situation in Austrian institutional care homes during the epidemic clearly describes the actions taken to protect residents and staff as well as difficult ethical dilemmas in the terminal phase of life.

Complete journal together with abstracts in English is published on the Anton Trstenjak Institute’s website.