Avtor: Blaž Švab, datum: 30.9.2011

Psihiatrična klinika Ljubljana in Spominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci – sta v minulih dvanajstih letih pripravili že šest strokovnih srečanj, namenjenih vsem, ki se poklicno pa tudi širše srečujejo z obolelimi za demenco in njihovimi svojci. Tokratno psihogeriatrično srečanje so delovno naslovili Ko spomini bledijo. Po mnenju udeležencev so se dosedanja srečanja izkazala kot pomemben vir za strokovno izpopolnjevanje vseh, ki se soočajo z demenco; naj gre za zaposlene v zdravstveni, socialni, upravni ali nevladni dejavnosti.

Demenca je v skokovitem porastu. Trenutno v Sloveniji beležimo 30.000 bolnikov z demenco, predvidevajo, da bo do leta 2040 število naraslo na 50.000. Evropska komisija je na osnovi deklaracije, ki jo je sprejel Evropski parlament, vsem državam članicam poslala zahtevo, da mora postati demenca prioriteta javnozdravstvenega sistema. Na letošnjem srečanju so med drugim predstavili stališča organizacije AGE Platform Europe o Alzheimerjevi bolezni in drugih oblikah demence, ki jih je povzel dr. Božidar Voljč. Dr. Gorazd B. Stokin je povedal, da je na področju demence Slovenija storila še premalo in da še ni pripravljena na tako veliko število bolnikov z demenco, saj nima dovolj izobraženega kadra, sploh pa nimajo vsi prebivalci enakega dostopa do obravnave. Med drugim je predstavil tudi delo delovne skupine za demence pri Ministrstvu za zdravje. O tem, da pripravljajo osnutek novih smernic za obravnavo bolnika z demenco, ki vsebuje nove kriterije, zdravila in izkušnje, je govoril dr. Aleš Kogoj, ki je nakazal, da se bo praksa obravnave usmerila k osebnim zdravnikom, ki morajo dobiti v uporabo pravo orodje za delo z osebami z demenco. Razložil je, da se za bolnike z demenco uporabljajo tudi neregistrirana zdravila, pa tudi ta so majhen del celotne obravnave, ki jo bolnik potrebuje. Izpostavil je namreč pomen psihosocialnih ukrepov, kjer se kaže potreba po oblikovanju bolj podrobnih smernic. Kdaj bodo smernice v celoti objavljene, pa natančno ne vedo.

Kakšne so specifične značilnosti demence z Lewyjevimi telesci, ki je s 16% pojavnostjo druga najpogostejša po Alzheimerjevi demenci (60 %), je govorilo več predavateljev, med drugim dr. Aleš Kogoj s sodelavci. Demenca z Lewyjevimi telesci je specifična tudi zato, ker pri njej najprej ne zaznamo upada kognitivnih funkcij (npr. spomina), pač pa upad prostorsko-vidnih sposobnosti in pojav halucinacij. Novi preizkusi za prepoznavanje demence, ki so jih predstavili študentje in sodelavci prej omenjenih strokovnjakov, prinašajo nekatere novosti, ki pa so še v postopkih validacije.

Janja Romih je obširno predstavila, kakšne so aktivnosti in usmeritve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z obravnavo oseb z demenco v domovih ter katere primere dobrih praks poznamo v Sloveniji, Angela Hozjan pa je predstavila primer dobre prakse gospodinjske skupnosti v sklopu lendavskega doma. Zdravko Kaučič je govoril o sistemu financiranja oskrbe in nege oseb z demenco v domovih, Gojmir Žorž pa o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo. O stigmi bolnikov z demenco in o kontratransferu pri delu z osebami z demenco sta govorila mag. Urban Groleger ter dr. Vita Pukl. O skupini bolnikov z blago kognitivno motnjo sta govorila Vid Vodušek in Katarina B. Štrukelj, o zdravstveni negi bolnika s Parkinsonovo boleznijo Lidija Ocepek, o načelih rehabilitacijske medicine pri možganski kapi mag. Aleš Pražnikar, o prehrani starostnika pa Maja Verhovec. Pri vseh temah so strokovnjaki predstavili nekatera nova ključna spoznanja, ki so izšla tudi v zborniku srečanja.