Vlade prihajajo in odhajajo, demografska problematika staranja slovenskega naroda pa kar ostaja.  Čeprav so želele, nobena od dosedanjih vlad ni ujela te velike ribe. Prijele so jo za rep, pa se je izmuznila, npr. z referendumom o pokojninski reformi. Pokojninska reforma je pomemben del te ribe, toda ujeti je mogoče le celo ali pa uide. Zdržen prvi steber solidarnostnega pokojninskega zavarovanja je ob demokraciji verjetno največja razvojna pridobitev evropske kulture. Varovati jo moramo enako kot demokracijo, da bo v krizah zdržala.

Sreča v zadnjem času vse bolj pridobiva na pomenu kot kazalnik splošnega družbenega blagostanja oz. dobre družbe. Hkrati pa je tudi pomemben kazalnik kakovosti življenja starejših. V raziskavi Potrebe, zmožnosti in stališča starejših ljudi v Sloveniji se je pokazalo, da je nesrečnih med starejšimi sicer malo, vendar pa je takih, ki niso niti srečni niti nesrečni, več kot srečnih. V članku je v prvem delu predstavljena kvantitativna analiza povezanosti sreče s prenosom izkušenj in spoznanj na mlajše generacije, medgeneracijskimi stiki in življenjskim smislom. S srečo se najbolj povezujeta prenos izkušenj in življenjski smisel, medtem ko je povezanost z medgeneracijskimi stiki manj jasna. V drugem delu sledi kvalitativna analiza pogledov starejših na to, kaj jih dela srečne in kaj je smisel človekovega življenja. Odgovori so raznovrstni, vendar jih v obeh primerih največ navaja družino in zdravje. Smiselno delovanje v svetu in prenašanje izkušenj na mlajše sta pomembna za srečo starejših, ta podatek pa je pomemben tudi za različne programe, namenjene starejšim.

V prispevku predstavljamo ugotovitve dveh slovenskih raziskav. V prvi smo preučevale poznavanje dejstev o staranju in starejših osebah ter negativne in pozitivne stereotipe o starejših pri različno starih odraslih (N = 822), v drugi pa spremembe v poznavanju dejstev in stereotipih o starejših pri študentih po predavanjih iz razvojne psihologije. Med Slovenci se je pokazalo pomanjkljivo poznavanje procesa staranja in značilnosti starejših ter očitno prevladovanje negativnih stereotipov nad pozitivnimi. Največ zmotnih prepričanj so udeleženci izrazili na področju mentalnega zdravja in psihološkega delovanja starejših, razmeroma dobro pa so poznali telesne spremembe v pozni odraslosti. Raven dosežene izobrazbe se je dosledno povezovala s poznavanjem dejstev o staranju in starejših ter z nižjo prisotnostjo negativnih stereotipov, med starejšimi udeleženci pa so bila v primerjavi z mlajšimi pogosteje prisotna zmotna prepričanja o duševnem zdravju v pozni starosti. V drugi študiji se je pokazal pomemben pozitivni učinek izobraževanja na poznavanje dejstev o starejših osebah, zlasti na področju njihovega psihološkega delovanja in mentalnega zdravja, upadla pa so tudi negativna prepričanja o starejših.

Človekove sposobnosti tekom življenja upadajo, kar naj bi še posebno veljalo za ustvarjalnost. Upadanje naj bi bilo odvisno od propadanja možganskih celic, a tudi od nespodbudnega okolja in manjše kognitivne aktivnosti. Vendar poznamo veliko izjem, saj so bili nekateri posamezniki ustvarjalni še v pozni starosti. Starejši ljudje imajo v posebnih razmerah tudi zmanjšano internalno inhibicijo, poleg tega pa bogate izkušnje. Oboje je potrebno za ustvarjalno delovanje. Zanj imajo vse pogoje, razen motivacije. Zato za ustvarjalno delovanje niso dovolj motivirani. K temu veliko prispeva tudi učinek pričakovanja.

Poročilo o socialni razsežnosti strategije Evrope do leta 2020, ki ga je marca 2011 izdal Odbor za socialno varstvo Evropske komisije, je sestavljeno iz dveh delov. V obsežnejšem prvem delu se posveča spodbujanju socialne vključenosti in zmanjšanju revščine, v drugem delu pa glavnim ugotovitvam tematskega dela, ki je bilo leta 2010 opravljeno na področju socialne vključenosti in socialnega varstva. V prilogah poročila pa so prikazani posamezni primeri, ki kažejo napredek pri izvajanju programov Evropskega socialnega sklada, in statistične tabele. V nadaljevanju so prikazani nekateri poudarki tega poročila.

Zlomi kosti pri starejših ljudeh so hitro rastoči problem. Samo zlomi kolka so v Združenih državah Amerike v letu 1997 s seboj prinesli več kot 13 milijard evrov stroškov. Vsaka intervencija, ki bi lahko znižala tveganje za zlom na ravni posameznika ali populacije, tako zasluži kritično presojo. Glavna opora trenutnih strategij za preprečevanje zlomov je odkrivanje osteoporoze s pomočjo merjenja kostne gostote in zdravljenje tistih starejših, pri katerih je bila osteoporoza diagnosticirana. Vseeno pa so najmočnejši dejavniki tveganja za pojavnost zlomov padci in ne osteoporoza. Kljub temu dejstvu le malo zdravstvenih delavcev pri starejši populaciji aktivno išče tiste, pri katerih je tveganje za padec povečano. Tveganje za padce pa je pogosto spregledano tudi v številnih publikacijah, ki govorijo o preprečevanju zlomov.

Pregled literature jasno kaže, da večina medicinskih sester, tako srednjih kot diplomiranih, v svojih profesionalnih karierah ne želi delati s starejšo populacijo. V Avstraliji je več študij pokazalo, da že samo izobraževanje prikazuje delo medicinske sestre s starostniki kot manj cenjeno. Stevens je raziskoval področja dela, ki bi si jih medicinske sestre izbrale za svojo poklicno usmeritev. Preverjal je želje študentov na začetku, na sredini in na koncu izobraževanja. Po končanih treh letih šolanja so študentje težili k tehnično zahtevnim področjem, kirurškim vejam zdravstvene nege in intenzivni terapiji. Zdravstveno oskrbo starejših ljudi so videli kot rutiniran in vsakdanji proces, ki ne prinese vznemirjenja tehnično bolj zahtevnih področij. Raziskava kaže, da sam izobraževalni sistem na nek način ustvarja ozračje, v katerem bodoče medicinske sestre odklanjajo delo s starostniki.

Demografija je veda, ki preučuje stanje, sestavo in gibanje prebivalstva. Temelji na matematični osnovi in je povezana tako s socialnimi kot tudi z biološkimi znanostmi, pomembno vlogo pa ima tudi pri globljem razumevanju staranja. Znotraj demografije sta se v zadnjih letih razvili dve izmed najbolj zanimivih demografskih področij – biodemografija staranja in evolucijska biodemografija staranja. Tako kot je Dobzhansky rekel »nič v biologiji ne more biti razumljeno razen v luči evolucije«, bi lahko podobno rekli, da nič v evoluciji ne more biti razumljeno razen v luči demografije (in obratno), kajti evolucijo ženejo rodnost, smrtnost in migracije nečloveških vrst ter, do določene mere, tudi človeške vrste.

Na letošnjem mednarodnem posvetovanju arhivskih delavcev v Radencih je vodja Oddelka za arhiviranje in dokumentacijo TV Slovenija in član Društva T. G. Masaryk za filozofsko antropologijo, etiko ter za humanistične in družbene vede Aleksander Lavrenčič predstavil zanimive vidike uporabe arhivskega avdiovizualnega gradiva pri terapijah za pomoč starostnikom, ki so oboleli za demenco, in posledično potrebe po digitalizaciji gradiva, ki bo tako lažje dostopno uporabnikom. V analognem arhivu je gradivo slabo dostopno, postopek pa je tudi zelo drag. V digitalnem okolju je pot do gradiva veliko cenejša.

Knjiga Pomagajo mi živeti je bila javnosti predstavljena 3. decembra 2010 v dvorani Ministrstva za javno upravo v Ljubljani. Nastala je na pobudo Aktiva delovnih terapevtov celjske in koroške regije pri Skupnosti socialnih zavodov Slovenije; njihova predstavnica in urednica knjige je Mateja Fidler. Knjigo so napisali stanovalci domov in delovni terapevti v domovih za stare ljudi celjske in koroške regije, kjer je dvajset takih zavodov. K sodelovanju se je odzvalo sedemnajst domov. S knjigo želijo avtorji na pozitiven način promovirati starost, domove in delovno terapijo. Glavne organizatorke projekta, ki so publikacijo predstavile tudi javnosti na tiskovni konferenci, so bile: Franja Ubiparipović iz Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah, Maja Fidler iz Pegazovega doma v Rogaški Slatini, Zorica Špital iz Doma za varstvo odraslih Velenje, Saša Svetec iz Doma upokojencev Polzela in Jana Koželj iz Centra starejših Zimzelen, Topolšica.

EU: Prostovoljstvo starejših ljudi v Evropski uniji
ZDA: Nedoslednost pri jemanju zdravil je lahko povezana s padci
Slovenija: Prostovoljska Ljubljana – prijaznejša Ljubljana
Svet: Debelost pri starejših
ZDA: Estetska plastična kirurgija pri starejših
Nemčija: Lažne avtobusne postaje preprečujejo tavanje bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo
EU: Univerzalni daljinski upravljalnik
Nova Zelandija: Pomoč starejšim v primeru naravnih nesreč
Indonezija: Vse več uporabnikov Facebooka med starejšimi

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Zmožnosti so notranje sile živega organizma, ki odgovarjajo njegovim potrebam in mu omogočajo táko vedenje in sobivanje z okoljem, da se ohranja pri življenju in zdravo razvija.

Ministrstvo za zdravje je 15. 9. 2011 na Brdu pri Kranju organiziralo problemsko konferenco z naslovom Geriatrija in zdravstvena gerontologija v slovenskem prostoru. V sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka je bil izdan tudi zbornik referatov večine predavateljev, ki so predstavili svoja področja. Konferenca je bila razdeljena na tri tematska področja. V prvem delu konference, s predstavljenimi desetimi referati, je bilo govora o strokovnih temah s področja staranja. Tematika drugega dela, s šestimi predstavljenimi referati, je bilo izobraževanje na področju geriatrije in gerontologije. Zadnji del pa je vključeval organizacijsko strokovne teme (pet referatov) in se je po koncu predstavitev nadaljeval z okroglo mizo, katere cilj je bil pridobiti izhodišča za nadaljnji razvoj geriatrije in zdravstvene gerontologije.

Psihiatrična klinika Ljubljana in Spominčica – slovensko združenje za pomoč pri demenci – sta v minulih dvanajstih letih pripravili že šest strokovnih srečanj, namenjenih vsem, ki se poklicno pa tudi širše srečujejo z obolelimi za demenco in njihovimi svojci. Tokratno psihogeriatrično srečanje so delovno naslovili Ko spomini bledijo. Po mnenju udeležencev so se dosedanja srečanja izkazala kot pomemben vir za strokovno izpopolnjevanje vseh, ki se soočajo z demenco; naj gre za zaposlene v zdravstveni, socialni, upravni ali nevladni dejavnosti.

Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani je letos praznovala svojo drugo obletnico in v njeno počastitev so 10. marca pripravili posvetovanje Aktivno in zdravo staranje, kjer so predstavili rezultate raziskovalnega dela v sklopu istoimenskega interdisciplinarnega projekta. France Sevšek, dekan Zdravstvene fakultete in vodja projekta, je 3-letni aplikativni projekt najprej na kratko predstavil, potem pa besedo predal raziskovalcem in gostu.

Medgeneracijsko društvo za kakovostno starost Ljubljana je v sodelovanju z Inštitutom Antona Trstenjaka v petek, 20. 5. 2011, za svoje prostovoljce pripravilo strokovno ekskurzijo v dolino reke Kolpe. Na avtobusu so se nam pridružile predsednice medgeneracijskih društev Ribnica, Trbovlje in Zagorje. Pot nas je vodila iz Ljubljane proti Ribnici, kjer je doma suha roba. Cesar Friderik III. je leta 1492 Ribničanom in Kočevarjem podelil pravico do proste trgovine z živino, platnom in lesnimi izdelki. Iz Ribnice smo pot nadaljevali proti Kočevju, od koder so izhajali pisateljica Zofka Kveder, pesnik Matej Bor, skladatelj Viktor Parma in še mnogi drugi.

Gibanje za medgeneracijsko sodelovanje je 5. maja letos pripravilo dogodek za obeležitev Evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti in Evropskega leta prostovoljstva. Organizatorji Festivala za tretje življenjsko obdobje so 6. maja 2010 sklicali konferenčno srečanje, katerega namen je bila ustanovitev Gibanja za medgeneracijsko sodelovanje. Glavni namen Gibanja je oblikovanje ciljev, ki bodo uresničljivi v praksi. Kot pove že ime samo, gre za sodelovanje vseh generacij.

Marjan Sedmak je predsednik AGE Platform Europe, najpomembnejšega evropskega združenja upokojenskih organizacij in tesnega partnerskega sodelavca Evropskega parlamenta in Evropske komisije za vprašanja staranja. V Sloveniji je znan kot pronicljiv časnikar, ki je desetletja poročal v naših občilih iz različnih držav in velikih svetovnih prestolnic. Njegov jezik in vedenje odraža klasično izobrazbo in humanistično osebnostno usmerjenost. V zadnjem desetletju usmerja svoje sile predvsem v delo za kakovostno staranje čedalje večje upokojenske generacije. V Ljubljani je predsednik Mestne zveze upokojencev in pobudnik njihovih dnevnih centrov za aktivnosti starejših po Ljubljani.