Avtor: Jože Ramovš, datum: 15.3.2012

Prva so prispevki o negovalni bolnišnici. Strokovnjaki, ki delajo na negovalnem oddelku Kliničnega centra v Ljubljani, so pripravili dva prispevka, v gerontološko-medgeneracijskem izrazju pa so pojasnjeni pojmi negovalna bolnišnica, rehabilitacijska bolnišnica in negovalni dom za stare ljudi. Pri nas je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do velike spremembe v strukturi stanovalcev domov za stare ljudi, tako da danes v njih večina stanovalcev potrebuje veliko oskrbe in nege. Neopazno so iz splošnih domov za stare ljudi postali pravi negovalni domovi. Seveda se zahtevnost in narava dela ter organizacija negovalnega doma zelo razlikuje od splošnega doma za stare ljudi, zato je odlika naših domov za stare ljudi, da se uspejo prilagajati zahtevnejšim razmerah. Staranje prebivalstva pa spreminja tudi strukturo bolnikov v bolnišnicah. Čedalje večji je delež starih ljudi v njih. Čedalje večji je pritisk, da bolnik po intenzivni obravnavi bolezni ali poškodbe čim prej prepusti prostor v bolnišnici drugemu. Na te razmere se je naše zdravstvo odziva tudi z uvajanjem negovalnih bolnišnic in negovalnih oddelkov v bolnišnicah. Osebje v negovalnih bolnišnicah pionirsko išče primerne koncepte dela, prav tako pa primerno mesto v zdravstvenem sistemu. Ko od blizu s spoštovanjem pogledamo njihovo delo, vidimo, da ne opravljajo le vloge negovalne bolnišnice, ampak zelo uspešno tudi – morda celo predvsem – pomembno vlogo rehabilitacijske bolnišnice, saj v nekaj tednih usposobijo večino svojih pacientov za samostojno življenje v domačem okolju.

Druga vsebina te številke je starosti prijazno okolje – starosti prijazna mesta in podeželje. O tem obetavnem programu Svetovne zdravstvene organizacije za reševanje novih nalog ob staranju prebivalstva na svetu smo v naši reviji že pisali pred leti, ko se je program začenjal širiti. Medtem se je v Sloveniji začela razvijati nacionalna mreža starosti prijaznih mest in občin, ki velja v svetovni javnosti za eno od najbolj uspešnih. Nedavno je bil v Dublinu 1. svetovni kongres starosti prijaznih mest – v reviji boste našli o njem poročilo. Med znanstvenimi članki je analiza podatkov o starosti prijaznem mestnem in podeželskem okolju v Sloveniji – podatki so bili zbrani v veliki slovenski raziskavi o potrebah, zmožnostih in stališčih prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 in več let. Začenjamo pa tudi z novo rubriko, v kateri bomo vsakokrat prikazali uspehe in prizadevanja za starosti prijazno podobo v enem od slovenskih mest ali eni od podeželskih občin.

 Tretja sveža vsebina v reviji sta šport in telesna kultura za starejše. V rubriki Klasiki o staranju in sožitju nam prof. dr. Herman Berčič predstavlja starosto slovenske telesne kulture, prof. Drago Ulaga (1906-2000) – svojega poklicnega kolega. Še vedno so mnogim živo v spominu Ulagovi kleni članki o gibanju, športu in telesni kulturi v starosti. Velik del svojega pedagoškega dela je namreč posvetil prav športu in telesni kulturi starejših ljudi. Njegovo delo razvijajo in nadaljujejo ne le nove generacije športnih pedagogov, ampak tudi fizioterapevti, ki zlasti po domovih za stare ljudi, gojijo in širijo plemenite veščine redne telovadbe za krepitev telesne kondicije v starosti; drugače pri zelo gibčnih in drugače pri nepokretnih v postelji, toda pri vseh z istim ciljem: da bi se njihova gibljivost, moč in zdravje zboljšalo, krepilo in ohranjalo.

Te in tudi druge vsebine v reviji so torej zelo uglašene na letošnje evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, ki je bilo postavljeno pred nas kot možnost za dvig ravni teh dveh velikih vrednot.