Avtor: Ksenija Saražin Klemenčič, datum: 15.3.2012

Novo poročilo Bostonske svetovalne skupine (Boston Consulting Group – BCG, 2011) poudarja, da bodo morale glavne gospodarske dejavnosti, če bodo hotele v naslednjih desetletjih ostati še naprej konkurenčne, upoštevati učinke globalnega staranja tako pri svojih zaposlenih kot pri poslovnih partnerjih.

Uvodna ugotovitev

Do demografskih sprememb prihaja, ker ljudje živijo dlje in imajo manj otrok. V razvitih državah se je povprečno trajanje življenja podaljšalo s 66 let v letu 1950 na 78 let v letu 2010. Stopnja rodnosti se je v istem obdobju znižala z 2,8 na 1,7 otroka na žensko. Tem kazalnikom postajajo vse bolj podobni tudi kazalniki hitro razvijajočih se gospodarstev. V svetovnem merilu se je število starih 65 let in več na 100 delovno aktivnih ljudi dvignilo z 8 v letu 1950 na 12 v letu 2010 in naj bi leta 2050 znašalo kar 25. Spremembe so velike in bodo močno vplivale na gospodarske dejavnosti. Globalno staranje bodo gospodarske dejavnosti občutile pri delu, kjer bodo potrebna starosti prilagojena dela; pri rasti, kjer bo starejše prebivalstvo predstavljalo izziv; pri kapitalu, kjer se bo treba spoprijeti s spremenjenimi razmerji med ponudbo in povpraševanjem in upokojitveno dilemo; ter pri potrebah potrošnikov, kjer bo treba poiskati nove priložnosti v "srebrnem segmentu".

Delo

Zaradi starejše delovne sile in manj dela bo za podjetja izziv ohranjati visoko produktivnost in zagotavljati dovolj dela. Za ohranjanje produktivnosti bodo potrebna "starosti prijazna" delovna mesta (zlasti za fizično zahtevna dela), spodbujanje vitalnosti, zdravstvene ozaveščenosti ter motivacije pri delu. Glede razpoložljivosti delovne sile bo pričakovan odliv človeškega kapitala (zaradi upokojitve) zahteval skrbno načrtovanje in prenos strokovnega znanja, kakršnega doslej še ni bilo. V svetovnem merilu naj bi se tako leta 2010 na vsake tri novozaposlene upokojila 1 oseba, do leta 2050 pa naj bi se to število več kot podvojilo.

Rast

Nižja rast delovno aktivnega prebivalstva od 15. do 64. leta bo v razvitih gospodarstvih vplivala na nižjo rast bruto domačega proizvoda, kar bo imelo za gospodarske dejavnosti negativne posledice. Medtem pa lahko v hitro razvijajočih se gospodarstvih pričakujemo večjo produktivnost (doseženo s tehnološkim napredkom, optimizacijo procesov, večjo učinkovitostjo ter zunanjo pomočjo), ki bo izravnala negativne demografske posledice. Zaradi tega bo gospodarska polarizacija dveh hitrosti izrazitejša, stopnja rasti se bo v številnih razvitih državah še naprej zniževala, medtem ko bo v razvijajočih se gospodarstvih visoka. Gospodarske dejavnosti bodo zato morale preučiti možnosti, kot je povečanje njihove prisotnosti v državah z visoko rastjo, iskanje priložnosti za rast v razvitih gospodarstvih, usmerjanje v vitkejše poslovne modele, tako da bodo nenehno iskale nove načine za povečanje dobička, ohranjanje konkurenčnosti, zmanjševanje stroškov in optimizacijo procesov.

Kapital

Vpliv staranja prebivalstva na kapital kot na naslednji vir gospodarskih dejavnosti je lahko precejšen. Nižja rast bruto domačega proizvoda bo lahko zmanjšala povpraševanje po kapitalu, če bo večje število ljudi začelo varčevati za upokojitev in s tem vplivalo na razmerje med povpraševanjem in ponudbo. Rezultat tega bodo nižje realne obrestne mere. Hkrati pa bo staranje zaradi vse večjih stroškov za pokojnine ter zdravstveno in socialno varstvo še naprej obremenjevalo javne finance. Poleg tega bo lahko velik javni dolg na nekaterih trgih vodil do povečanja ponudbe denarja, kar bo povzročilo višjo inflacijo. Glede na to, da veliko dejavnikov vpliva na obrestne mere, se morajo gospodarske dejavnosti pripraviti na različne scenarije. Ena od možnosti je podaljšano obdobje nizkih realnih obrestnih mer, ki sovpada z obdobjem visoke inflacije.

Potrebe potrošnikov

V prihodnjih 20 letih bodo prebivalci, stari 55 let in več (t.i. "srebrni segment") predstavljali velik del prebivalstva in bo delež njihove porabe na nekaterih razvitih trgih dosegel najmanj 50 % celotne porabe, na drugih trgih pa bo celo presegel 80 %. Take razmere od gospodarskih dejavnosti zahtevajo temeljito poznavanje te heterogene starostne skupine, zato bodo morale prilagoditi svojo ponudbo in tržne pristope spreminjajočim se željam potrošnikov, ki se starajo. Številni starejši ljudje se ponavadi bolj kot za svoj družbeni položaj in materialne dobrine zanimajo za proizvode, ki so preprosti za uporabo in s katerimi širijo svoje obzorje, kot so potovanja, nadaljnje izobraževanje itd.

Soavtor poročila Bostonske svetovalne skupine Kuenen meni, da "se s pravim pogledom v prihodnost in pripravljenostjo na ukrepanje lahko morebitni negativni vpliv staranja pretvori v pozitivnega. Gospodarske dejavnosti, ki se zavedajo velikosti problema in temu ustrezno ukrepajo - ne le za njegovo obvladovanje, ampak tudi zato, da iz njega potegnejo koristi, se bodo najbolje prilagodile novim razmeram in jih izkoristile."

Zaključek

Ekonomski vidik (povečanje dobička, ohranjanje konkurenčnosti, zmanjševanje stroškov in optimizacija procesov) je res pomemben, vendar ni zadosten, saj je treba upoštevati tudi druge doslej zanemarjene razvojne vidike, kot so socialni (medsebojni odnosi), okoljevarstveni itd.