Avtor: Jože Ramovš, Tina Lipar, datum: 15.3.2012

Negovalna bolnišnica je namenjena neakutni zdravstveni oskrbi in negi bolnikov, največkrat starostnikov, pri katerih je končano akutno zdravljenje bolezni ali poškodbe, zaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico. Obravnava bolezni praviloma več ne zahteva diagnostičnih postopkov in terapevtskih posegov, pacienti pa zaradi splošnega zdravstvenega stanja vseeno potrebujejo zdravstveno nego, ki je ni mogoče zagotoviti v domači oskrbi ali v socialnem zavodu. Negovalne bolnišnice omogočajo nižje stroške zdravstvene obravnave in krajše ležalne dobe v bolnišnicah; s tem razbremenijo prezasedene bolnišnice.

Negovalna bolnišnica je most med sekundarno in primarno zdravstveno oskrbo, saj nudi organiziran prehod iz bolnišnice v domačo oskrbo, v dom starejših občanov ali rehabilitacijsko ustanovo. Bolniki v negovalni bolnišnici večinoma potrebujejo tudi rehabilitacijo in zdravstveno vzgojo, zato so negovalne bolnišnice večinoma kombinacije z rehabilitacijsko bolnišnico.

V sodobni gerontologiji je splošno sprejeto spoznanje, da sta interdisciplinarna povezanost med zdravstveno nego in socialno oskrbo edini uspešni način dela z onemoglimi in bolnimi starimi ljudmi. Povsod, kjer še ni zaživela sistemska povezava obeh vidikov pomoči starejšim ljudem v enovitem sistemu dolgotrajne oskrbe, prihaja tako zdravstveno kot socialno varstvo starejših v čedalje hujšo slepo ulico. Ta primer imamo tudi v Sloveniji, zlasti od sredine devetdesetih let dalje, ko sta se v resorjih državne uprave ločila zdravstvo in socialno varstvo.

Zadnje čase naše zdravstvo uvaja negovalne bolnišnice in bolnišnične negovalne oddelke za stare ljudi. Cena njihovega oskrbnega dne je veliko nižja od oskrbe v ostalih bolnišnicah, obenem pa nekajkrat dražja od oskrbnega dne v domovih za stare ljudi. Če upoštevamo dejstvo, da so naši domovi za stare ljudi pretežno negovalne ustanove – saj je v njih večina kronično bolnih starih ljudi, ki potrebujejo zelo veliko zdravstvene nege in socialne oskrbe, potem je razumljivo, da v zavesti strokovne in širše javnosti še ni prave razmejitve med poslanstvom negovalne bolnice in (negovalnega) doma za stare ljudi. V primerjavi z drugimi evropskimi državami so pri nas tako negovalne bolnišnice kot domovi za stare ljudi finančno podcenjeni, se težko preživljajo in še težje razvijajo. Bistvena razlika med negovalno bolnišnico in negovalnim domom, oziroma sploh domovi za stare ljudi, je namen sprejema in dolžina bivanja starejših ljudi. Negovalne bolnišnice oskrbujejo in negujejo bolnike v povprečju en mesec in v tem času večino od njih rehabilitirajo, da gredo v domače okolje; v dom za stare ljudi pa je večina preseljena za stalno, do konca življenja. To pomeni, da naše negovalne bolnišnice v resnici v pretežni meri opravljajo vlogo rehabilitacijskih bolnišnic za starejše ljudi, ki je sodobna, človeško in stroškovno smiselna usmeritev javnega zdravstva.