Avtor: Mateja Zabukovec, datum: 15.3.2012

Letošnje evropsko leto je posvečeno aktivnemu staranju in medgeneracijski solidarnosti. Navezuje se na lansko leto, ki je bilo evropsko leto prostovoljstva. Leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti želi opozoriti na pomen, ki ga imajo starejši ljudje v družbenem življenju. Kot je zapisano na uradni spletni strani, gre za spodbudo snovalcem politike in deležnikom na vseh ravneh k ukrepom, s katerimi bi omogočili aktivno staranje in močnejšo solidarnost med generacijami.

Otvoritvena slovesnost evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je potekala v Državnem svetu 16. februarja 2012. Po ogledu uradnega videospota »Nikoli prestar, da…«, smo prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili mladi glasbeniki Osnovne šole dr. Vita Kraigherja iz Ljubljane ter literat Janko Potočnik, član literarnega kluba upokojencev Slovenije.

V nadaljevanju smo prisluhnili pismu dr. Danila Türka, predsednika RS in častnega pokrovitelja evropskega leta v Sloveniji. Sledili so pozdravni nagovori mag. Andreja Vizjaka, ministra za delo, družino in socialne zadeve, gospoda Davorja Dominkuša, direktorja Direktorata za socialne zadeve na tem Ministrstvu, mag. Blaža Kavčiča, predsednika Državnega sveta, ki je bil gostitelj dogodka, gospoda Andreja Beloglavca, v.d. vodje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Marjana Sedmaka, predstavnika AGE Platform Europe, dr. Mateje Kožuh Novak, predsednice Zveze društev upokojencev Slovenije in Sare Berglez, predstavnice Mladinskega sveta Slovenije. V vseh nagovorih so poudarjali, da noben ukrep ali aktivnost v korist ene generacije ne sme biti v škodo drugi; sprejemljivi morajo biti vsem generacijam. Bistvenega pomena je, da se tovrstne aktivnosti s koncem leta ne zaključijo, temveč se morajo nadaljevati tudi v prihodnje.

Po uvodnih pozdravnih nagovorih je sledilo plenarno predavanje gospoda prof. dr. Bernarda Marina, direktorja EU Centra za socialno blaginjo – blaginjsko politiko in raziskave na Dunaju, z naslovom: Je možna blaginja brez dela in solidarnosti; Brezdelje in aktivacija v starajočih se družbah. V uvodu je povedal, da se soočamo z dramatičnimi spremembami. Najti moramo rešitve in odgovore na spremembe, ki bodo sprejemljivi vsem generacijam, za kar potrebujemo odprt dialog med generacijami. Osredotočil se je na vprašanje, kako družbo v 21. stoletju narediti vzdržno. Socialna država mora ostati, vendar ne več na tak način, kot smo je vajeni iz preteklosti. Brez dela ni blaginje, postavlja pa se vprašanje, koliko dela in koliko solidarnosti je potrebno, saj brezdelje po mnenju prof. dr. Marina ni izginilo. Delati začnemo kasneje, veliko je bolniških odsotnosti, odsotnosti zaradi nege in varstva otrok, poleg tega pa se mnogo ljudi upokoji predčasno. Ker je življenjska doba vedno daljša, smo zaradi seštevka prej naštetega vedno dlje časa vzdrževani člani družbe. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja se podira in podaljšanje delovne dobe se glede na aktivnost starih ljudi kaže kot edina možnost. Prof. dr. Marin je poudaril, da je ključni problem današnje družbe, da delamo določeno, dokaj kratko obdobje preveč intenzivno, nimamo časa za družino in druge aktivnosti in posledično zaradi preobremenitev prihaja do stresa, konfliktov in bolezni. Na tem področju bi bila potrebna večja fleksibilnost z možnostjo krajšega delovnega časa ali dela manj dni tedensko, kar bi omogočilo preživljati več časa z družino, skrbeti za naše onemogle starše in podobno. Torej je na trgu dela potrebna večja fleksibilnost z manj dela, ki bi nas manj obremenjevalo, kar bi posledično sledilo v daljšo delovno dobo oz. višjo upokojitveno starost.

Predavanju prof. dr. Marina je sledil strokovni posvet. O kakovosti življenja starejših v Sloveniji nam je spregovoril gospod Aldo Trnovec, predstavnik ZDUS-a. Prikazal je projekt ZDUS-a, katerega naloga je dvig kvalitete življenja starejših ljudi doma in temelji izključno na prostovoljstvu. Podal je nekaj ugotovitev glede tega, kar stari ljudje hočejo. Stari ljudje želijo pravico, da sami odločajo o sebi in svojih potrebah, želijo sodelovati in oblikovati sožitje v družini in okolju, živeti v domačem okolju in hkrati ne obremenjevati mladih ter podaljšati zmožnost samostojnega življenja. Prof. dr. Valentina Hlebec s Fakultete za družbene vede je predstavila raziskavo o socialnih omrežjih in medgeneracijski solidarnosti. Z raziskavo so želeli preveriti, kam so usmerjeni tokovi medgeneracijske solidarnosti v državi. Ugotovitve so pokazale, da imamo največ medgeneracijske povezanosti in pomoči v okviru družine, izven manj. Najbolj obremenjena je srednja generacija, ki pomaga mlajšim in starejšim. Možnosti za razvoj medgeneracijskih odnosov so na delovnem mestu in v soseski.

O pokojninskem sistemu, solidarnosti in medgeneracijski pravičnosti pa je spregovoril gospod dr. Tine Stanovnik z Inštituta za ekonomska raziskovanja. Poudaril je, da je solidarnost bistven element družbe, pokojninski sistem pa je način, kjer se ta solidarnost najmočneje izrazi. Zaznati je močne tendence, da bi element solidarnosti izločili, kar bi pomenilo njeno marginalizacijo. Oblikovati je potrebno pokojninski sistem, ki bo funkcionalen in ohraniti solidarnost. Sledila je razprava udeležencev otvoritvene slovesnosti.

V zaključnem delu je gospod Aleš Kenda, nacionalni koordinator evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti predstavil nacionalni in operativni odbor tega leta. Povedal je, da sta pojma aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti zelo široka in se dotikata mnogih področij. Zato bo vsak mesec posvečen enemu področju. Podrobnosti o temah in dogodkih, ki se bodo odvijali v okviru tega leta, so predstavljene na spletni strani. Osrednji dogodek bo na Festivalu za tretje življenjsko obdobje, zaključni pa v mesecu novembru. Mnogo vmesnih dogodkov, vezanih na letošnjo temo evropskega leta, bo v organizaciji različnih institucij potekalo skozi celo letošnje leto.

Sledila je še predstavitev nacionalnih ambasadorjev Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. To so postali gospod Ivo Daneu, gospod Peter Florjančič, dr. Mateja Kožuh Novak, gospa Neža Maurer, gospa Vlasta Nussdorfer, gospod Rok Terkaj in gospod Mito Trefalt. Ambasadorji so ugledne in prepoznavne osebe v slovenskem prostoru, ki so s svojim delom zgled mnogim drugim. Funkcija ambasadorja je častna. Nekateri med njimi so nam na slovesnosti spregovorili sami, nekateri se dogodka žal niso mogli udeležiti. Ambasadorji se bodo udeleževali izbranih dogodkov vezanih na evropsko leto 2012, širili sporočila evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti ter sodelovali z raznimi pobudami za doseganje ciljev tega leta. Vzporedno z otvoritveno slovesnostjo je v pasaži Maximarketa potekal spremljevalni program in aktivnosti civilne družbe in nevladnih organizacij. Na ta način smo v Sloveniji obeležili začetek Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, katerega tema bo v prihodnosti odločilno vplivala na življenje posameznikov in celotne družbe.