Avtor: Ana Vujović, datum: 1.10.2015

To je peto poročilo z dolgoročnimi projekcijami o učinkih staranja na družbo. Osvetljuje gospodarske, proračunske in družbene izzive. Pokriva 28 držav članic EU in Norveško v obdobju med letoma 2013 in 2060. Poročilo je nastalo kot odgovor Svetu za ekonomske in finančne zadeve, ki je Ekonomsko-političnemu odboru (EPC) leta 2012 naložil, da poglobljeno analizira in nadgradi najbolj pričakovane posledice, povezane s staranjem upoštevajoč najnovejše projekcije Eurostata. Poročilo je v skladu z običajno prakso izdelala delovna skupina za področje staranja. Generalni direktorat za gospodarske in finančne zadeve je v poročilu priskrbel potrebne izračune in analize, medtem ko je demografske projekcije (EUROPOP2013) izvedel Eurostat.

            Prvi del poročila govori o osnovnih demografskih in makroekonomskih predpostavkah. Drugi del zajema dolgoročne projekcije izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva na področju pokojnin, zdravstva, dolgotrajne oskrbe, izobraževanja in nadomestil za primer brezposelnosti. Tretji in četrti del poročila vsebujeta statistično analizo po posameznih evropskih državah in primerjavo kazalnikov.

Demografske projekcije: predvidene so dramatične spremembe v starostni strukturi v Evropski uniji

            Demografski trendi kažejo, da se bo v naslednjih desetletjih dolgoročno spremenila starostna struktura prebivalstva v Evropski uniji predvsem zaradi sprememb v rodnosti, migracij in pričakovane življenjske dobe. Prebivalstvo EU se bo torej staralo. Povprečna pričakovana življenjska doba se bo v primerjavi s sedanjostjo do leta 2060 povečala za kar 7,1 let za moške (na  84,8 let) in za 6 let  za ženske (na 89,1 let). Migracije v EU se bodo še naprej naraščale: do leta 2040 bo število migrantov naraslo na 1.364,000 migrantov, potem bodo migracije začele upadati, in sicer na 1.037,000 migrantov do leta 2060. Število prebivalcev se bo tako v EU kot na globalni ravni skupno rahlo povečalo:  s 507 milijonov (leta 2013) na 526 milijonov ljudi do leta 2050, kar pomeni skoraj 5 % porast števila prebivalcev. V kar polovici držav članic Evropske unije (Bolgarija, Nemčija, Hrvaška, Španija, Litva, Latvija, Estonija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Portugalska) se pričakuje upad števila prebivalstva. Vse skupaj bo vplivalo na ekonomska, proračunska in socialna vprašanja, kar bo politika morala upoštevati že sedaj.

Delež »odvisnih starejših« se bo na dolgi rok podvojil

            Delež ljudi v EU, ki so starejši od 65 let (t. i. odvisni starejši) bo v primerjavi z deležem prebivalstva med 15. in 64. letom narasel s sedanjih 27,8 % na 50,1 %. Število delovno sposobnih ljudi se bo s sedanjih štirih delovno sposobnih ljudi na vsako osebo, starejšo od 65 let, zmanjšalo na približno dve delovni sposobni osebi.

Predvidevanja trga delovne sile: predvideva se porast skupnega deleža aktivnega prebivalstva, še posebej starejših delavcev, zaradi implementiranih pokojninskih reform

            Na podlagi simulacijskega modela COHORT se predvideva, da se bo povečala stopnja delovno aktivnega prebivalstva, kar bo posebno opazno pri prebivalstvu, ki je starejše od 50 let. Predvideva se, da bo stopnja aktivnega prebivalstva za starostno skupino med 20. in 64. letom v Evropski uniji zrasla za 3,5 % (s 76,5 % v letu 2013 na 80,1 % do leta 2060). Predvideva se tudi, da se bo skupna stopnja aktivnega prebivalstva do leta 2060 pri ženskah dvignila za 6 % , pri moških pa za 1 %. Višja stopnja delovno aktivnega prebivalstva bo obenem z učinki izpeljanih pokojninskih reform odraz priliva mlajše generacije žensk na trg delovne sile. Posledično se bo postopoma zmanjševal prepad v zaposljivosti med spoloma v obdobju do leta 2060. Pri starejših delavcih se predvideva, da se bo najbolj povečala stopnja aktivnega prebivalstva v starostni skupini od 55 do 64 let; do leta 2060 naj bi v tej starostni skupini bilo približno 21 % aktivnih  žensk in 10 % moških.

Zaradi navedenih demografskih sprememb se pričakuje oslabitev trga delovne sile

            Celoten trg delovne sile (ljudi v starostni skupini med 20. in 64. letom) v Evropski uniji in v evro območju se bo po predvidevanjih stabiliziral med letoma 2013 in 2023. Med letoma 2023 in 2060 bo predvidoma število delovno aktivnih v Evropski uniji upadlo za 8,2 %, kar pomeni zmanjšanje za približno 19 milijonov aktivnih prebivalcev. V enakem obdobju se v evro območju predvideva upad za 9,2 %  ali približno 14 milijonov delovno aktivnih ljudi.

Pričakuje se nadaljnji porast deleža zaposlenega prebivalstva

            Pričakuje se, da se bo povečal delež zaposlenega prebivalstva (oseb med 20. in 64. letom starosti) v Evropski uniji, in sicer z 68,4 % v letu 2013 in 72,2 % v letu 2023 na 75 % zaposlenega prebivalstva v letu 2060. Za evro območje se pričakuje podobna rast deleža zaposlenega prebivalstva, in sicer naj bi bilo do leta 2060 zaposlenega 74,7 % prebivalstva.

Število zaposlenih se bo nato zmanjšalo

            Projekcije v poročilu kažejo, da se bo zaposlenost v starostni skupini med 20. in 64. letom povečala na 215 milijonov v letu 2022, potem bo začela padati do 202 milijona zaposlenih do leta 2060. To pomeni padec za okoli 9 milijonov ljudi v obdobju med letoma 2013. in 2060. Negativna rast bo predvsem rezultat naglega staranja prebivalstva. Povečanje aktivnega prebivalstva (delavk in starejših delavcev), migracijski prilivi in predviden padec strukturne brezposelnosti bodo v manjši meri vplivali na  zmanjšanje števila zaposlenih, ki se bo v obdobju med letoma 2023 in 2060 skupaj zmanjšalo za 13 milijonov.

Predvideva se, da bo skozi daljše obdobje ostala gospodarska rast dokaj stabilna

            V celotni Evropski uniji bo letna rast povprečne stopnje bruto družbenega prihodka ostala dokaj stabilna, vendar precej nižja kot v prejšnjih desetletjih. Skozi celotno obdobje med letoma 2013 in 2060 se predvideva, da bo potencialni povprečni BDP približno 1,4 %. Glavni vir potencialne gospodarske rasti bo tako v EU kot v evrskem območju posledica produktivnosti delovne sile.

Proračunska predvidevanja: staranje prebivalstva bo pospešilo javno porabo

            Poročilo predvideva, da bo staranje postavilo javne finance v EU pred nove izzive. Učinki na javnih financah bodo vidni že v naslednjem desetletju. Predvidena je sprememba v odhodkih (pokojnine, zdravstvena oskrba, dolgoročna nega in izobrazba), ki so pogojeni s staranjem prebivalstva. Odhodki, na katere vpliva staranje prebivalstva, bodo do leta 2060 zavzemali skoraj 2 % bruto družbenega proizvoda. Ta vrsta odhodkov se bo v obdobju med letoma 2013 in 2060 povečala predvsem na račun odhodkov za zdravstveno oskrbo, ki naj bi se povečali za 0,9 %, in odhodkov za dolgotrajno oskrbo, ki naj bi se povečali za 1,1 %. Predvideva se, da se bodo do leta 2040 odhodki, pogojeni s staranjem, zviševali (do + 0,8 %), po letu 2040 bodo ponovno začeli padati in se do leta 2060 vrnili na raven iz leta 2013. Pričakuje se, da bodo do leta 2060 odhodki za izobrazbo ostali nespremenjeni.

            Poročilo ugotavlja, da kljub skupnim opisanim dolgoročnim projekcijam učinkov staranja na družbo obstajajo med posameznimi državami članicami velike razlike. Zmanjšanje celotnih odhodkov, povezanih s staranjem, se pričakuje v osmih državah (Hrvaška, Grčija, Latvija, francija, Danska, Ciper, Italija in Španija).  Za druge države (Bolgarija, Združeno kraljestvo, Madžarska, Poljska, Irska, Romunija, Litva, Estonija in Švedska) se bodo ti odhodki postopoma povečevali (do 2,5 % BDP). V preostalih 10 državah se  pričakuje največja rast teh odhodkov, in sicer med 2,5 % in 6,8 %. Slovenija spada med države z največjo rastjo odhodkov, pogojenih s staranjem.

            Razlike v odhodkih med državami članicami obstajajo zaradi razlik v pokojninskih sistemih in učinkov že izvedenih pokojninskih reform, ki so bile izpeljane zaradi fiskalne vzdržnosti pokojninskih sistemov, kot sta denimo sprememba upokojitvene dobe in višina pokojnin. Predvideva se, da se bo do leta 2060 razmerje med povprečno pokojnino in povprečno plačo zmanjšalo v vseh državah članicah (razen v Luksemburgu) za približno 9 %, v nekaterih državah (Ciper, Poljska, Španija) pa celo do 20 %. Predvidevanja glede pokojnin upoštevajo predvsem nespremenjenost pokojninskih zakonodaj in riziko, ki v povezavi s tem ostaja v državah.. Če so bile trenutno v poročilu ocenjene kot prenizke ali upokojitvena doba kot previsoka, je poročilo predvidelo, da bi se to lahko izražalo v bodočih spremembah pokojninskih politik in v povečanju pritiska na pokojninske odhodke. Zaradi takšnih predvidevanj lahko opisane projekcije podcenijo prihodnje zapravljanje vlad držav članic. Kot naslednji pomemben riziko pri ugotavljanju vzdržnosti sistema poročilo obravnava delež upokojencev v razmerju do prebivalcev, starejših od 65 let. V nekaterih državah članicah so se namreč povečale upokojitve zaradi nove možnosti predčasnega upokojevanja po zakonu. Ocena tega rizika je v poročilu lahko precenjena, če bodo države v prihodnje sprejemale  reforme za omejitev teh učinkov.

            V letošnjem poročilu je v primerjavi s poročilom iz leta 2012 predvideno manjše povečanje odhodkov, povezanih s staranjem. To velja za vse države, razen za Španijo, Latvijo in Portugalsko. Nižje je zaradi dolgoročno zmanjšanih stroškov za pokojnine, kar se odraža kot učinek pokojninskih reform, in manj izraženega učinka staranja v EU po demografskih projekcijah. Poročilo je pomembno, saj prinaša natančno opredeljene in primerljive informacije o prihodnjih demografskih spremembah v Evropi. Politiki se bodo namreč morali soočati z gospodarskimi, s proračunskimi in z družbenimi izzivi. Projekcije v poročilu kažejo, kje, kdaj in v kakšnem obsegu se bodo pritiski staranja povečali, ko se bo baby boom generacija upokojila, povprečna življenjska doba pa se bo še naprej povečevala.