Avtor: Veronika Mravljak Andoljšek, datum: 21.12.2016

Bundesministerium für Familie, Senioren, Frauen, und Jugend. Mehr Generationen Haus. V: https://www.mehrgenerationenhaeuser.de/ (sprejem: 3. 8. 2016).

V Nemčiji so oblikovali in razvili model večgeneracijskih hiš, ki že nekaj let uspešno deluje v praksi. Trenutno je v akcijski program Večgeneracijske hiše 2 (das Aktionsprogramm Mehrgenerationenhäuser II) vključenih 450 večgeneracijskih hiš po vsej Nemčiji. V skoraj vsakem okrožju oziroma občini je večgeneracijska hiša, ki je središče druženja, izmenjave izkušenj in pomoči ter raznovrstnih dejavnosti za vse generacije. Vključujejo se mlade družine, mladostniki, starejši, invalidi, osebe z demenco, migranti idr. Osamljeni starejši ljudje lahko tako vzpostavijo novo socialno mrežo, mlade družine, katerih stari starši so umrli ali živijo daleč stran, prejmejo podporo in nasvete starejših ljudi, migranti se lažje vključijo v novo okolje.

Na spletni strani Zveznega ministrstva za družino, starejše, ženske in mladino so podrobno opisani razvoj večgeneracijskih hiš, prednostne naloge, aktivnosti, ki se izvajajo v njih, in drugo. Akcijski program Večgeneracijske hiše 2 spodbuja medgeneracijsko sožitje: mladi in stari ljudje se v večgeneracijskih hišah srečujejo, pogovarjajo, izmenjujejo življenjske izkušnje in se drug od drugega učijo. Akcijski program izpostavlja naslednja glavna področja delovanja večgeneracijskih hiš: starost in nega, integracija in izobraževanje, gospodinjske storitve in prostovoljstvo.

Na področju starosti in nege si večgeneracijske hiše prizadevajo, da so ljudje tudi v starosti aktivni, da imajo občutek koristnosti in da se zabavajo. S posredovanjem gospodinjskih storitev, ki dopolnjujejo domačo ali poklicno oskrbo, in z nudenjem siceršnje podpore v gospodinjstvu starejšim omogočajo, da ostajajo čim dlje samostojni v svojem domačem okolju. S svetovanjem, s konkretno pomočjo in z varstvom podpirajo ljudi, ki so potrebni nege ali oskrbe, in razbremenjujejo njihove oskrbovalce ali negovalce. Večgeneracijske hiše tesno sodelujejo z ustreznimi institucijami s področja nege in oskrbe. Posebno pozornost posvečajo dementnim ljudem in njihovim svojcem: informirajo jih, jim svetujejo ter jim pomagajo z različnimi ponudbami in projekti.

Pri integraciji so v ospredje postavljeni priseljenci, ki so jim namenjeni jezikovni tečaji, svetovanja ter pomoč in podpora pri upravnih postopkih in vprašanjih vsakdanjega življenja. Priseljenci se z idejami aktivno vključujejo in vplivajo na to, da lahko večgeneracijske hiše oblikujejo nov spekter možnosti medkulturnega izmenjavanja. Pri izobraževanju, ki je glavni ključ do vključevanja v družbeno življenje, je poudarek na izmenjavi znanj med starejšimi in mlajšimi. Večgeneracijske hiše nudijo varstvo otrok, pomoč pri domačih nalogah, mentorske programe … Mladi potrebujejo podporo zlasti v prehodnih obdobjih, ko se po končanem šolanju odločajo, ali bodo študirali, ali se bodo poklicno usposabljali, ali pa bodo vstopili na trg delovne sile. Večgeneracijske hiše jih v tem obdobju individualno podpirajo. Starejši se samodejno vključijo v ta proces: mladim predajajo svoje znanje, podpirajo jih pri izbiri poklica in jih spremljajo med iskanjem službe. Tudi starejši se lahko veliko naučijo od mlajših. Dober primer za to so računalniški tečaji.

Cilji gospodinjskih storitev, kot je pomoč pri nakupovanju, so podpora v različnih življenjskih situacijah, omogočanje, da lahko ljudje lažje in bolje uskladijo družino in službo, ter prispevek k uveljavljanju lokalnega trga gospodinjskih storitev.

Večgeneracijske hiše ustvarjajo številne možnosti za prostovoljstvo. Prostovoljci v njih pridobijo znanje in krepijo svoje socialne kompetence ter omogočajo, da je ponudba dejavnosti pisana in prilagojena različnim skupinam ljudi.

Večgeneracijske hiše dejavnosti in storitve oblikujejo tudi glede na lokalne potrebe in tako lahko zapolnijo vrzeli v lokalni ponudbi. Konkretne ponudbe in storitve vključujejo: ustvarjalne delavnice, usposabljanje za (ponovni) vstop v poklic, podporo za obolele ljudi ali za ljudi z demenco in njihove oskrbovalce … Večgeneracijske hiše se povezujejo s krajevnimi združenji, s kulturnimi društvi, z izobraževalnimi ustanovami, s prostovoljskimi organizacijami, z mediji in z lokalnimi podjetji.

V vsaki večgeneracijski hiši se v določenem prostoru, največkrat v kavarni ali bistroju, ljudje srečujejo, vzpostavijo prve stike in se družijo. Za obiskovalce je to prva kontaktna točka in izhodišče za nadaljnje aktivnosti.

V večgeneracijskih hišah je torej vsak, ne glede na starost, narodnostno poreklo, versko pripadnost ali kulturno ozadje, dobrodošel in zaželen. Dragocene so predvsem zato, ker delujejo povezovalno, spodbujajo sožitje in solidarnost, vključujejo vse skupine prebivalstva in se integrirajo v lokalno okolje.