Status: Na zalogi
Cena izvoda: 6,00 €
Jože Ramovš: (Medgeneracijska) skupina za kakovostno staranje
Andrej Gosar: Andrej Gosar - njegov pomen za staranje in sožitje
Jože Ramovš: Medgeneracijsko družabništvo
Veronika Mravljak Andoljšek: Nemške večgeneracijske hiše so odgovor na demografske spremembe
Ana vujović: Prenovljena pravila in načrt delovanja svetovne mreže starosti prijaznih mest in občin
Tina Lipar: Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020
Marta Ramovš: Strokovna konferenca o preprečevanju nasilja nad starejšimi
Jože Ramovš: Uvodnik
Tina Lipar: V dom - zakaj pa ne?
Revija Kakovostna starost v zadnji številki 19. letnika spet posega po klasičnih spoznanjih o staranju. Že desetletje se od časa do časa ozremo po njih, na vrsti so bili že Homerjev Nestor, svetopisemska, Platonova in Ciceronova spoznanja, katerih starost gre v tretje tisočletje, Turgenjevi Očetje in sinovi, Hemingwayev Starec in morje, pa slovenski pregovori in reki, Tavčarjevo Cvetje v jeseni, Trstenjakova knjiga Med ljudmi in vrsta drugih. Starost, staranje in medgeneracijsko sožitje so namreč teme, ki zaposlujejo človekovo misel, odkar obstaja. Na ta vprašanja so ustrezni le celostno življenjski odgovori, zato so klasična spoznanja, ki se nabirajo v kulturnem zakladu človeštva, ravno tako pomembna za sodobno gerontologijo kakor sveže empirične raziskave.
Članek definira in utemelji mesto medgeneracijskega prostovoljstva v luči celostne antropologije. Pri tem izhaja iz dejstva, da krvno sorodstvo in krajevno sosedstvo v današnjih razmerah ne moreta v celoti opravljati svoje tradicionalne vloge pri prenašanju znanja, izkušenj in drugih vrednot med generacijami ter pri solidarni medsebojni pomoči v skupnosti. To vlogo deloma prevzemajo različne skupine, v njihovem okviru pa v pomembni meri prostovoljstvo. Medgeneracijsko prostovoljstvo je odličen način za krepitev solidarnosti. V času staranja prebivalstva ima pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega staranja in pri dolgotrajni oskrbi, zato prihaja v ospredje znanstvenega raziskovanja in političnih usmeritev. Inštitut Antona Trstenjaka ima 25-letne izkušnje pri sistematičnem pridobivanju, usposabljanju in organiziranju medgeneracijskih prostovoljcev ter pri razvijanju novih programov za njihovo delovanje. Ker prostovoljstvo v celosti temelji na svobodni odločitvi posameznika, je za njegov razvoj pomembno poznati pomen osebnega stališča in podatke o stališčih ljudi do prostovoljstva. Prikazani so rezultati dveh reprezentativnih terenskih raziskav o motivaciji za aktivno prostovoljsko druženje s starimi ljudmi in o želji po druženju s prostovoljcem v lastni starosti. Prva je bila opravljena na vzorcu prebivalcev Slovenije, ki so stari 50 let in več, druga na vzorcu polnoletnih prebivalcev velike slovenske primestno-podeželske občine. Aktivno medgeneracijsko prostovoljstvo je pripravljeno opravljati dve tretjini ljudi, pri čemer ni bistvene razlike med starostnimi skupinami, spolom, izobrazbo, poklicem in dohodkom; raziskava je analizirala tudi odklonilne razloge tiste tretjine, ki tega ni pripravljena opravljati. Po istih kriterijih so bili analizirani podatki o želji po druženju s prostovoljcem v lastni starosti, ki jo je izrazilo 80 % prebivalcev. Izziv za raziskovanje in razvoj ostaja velik razkorak med deležem ljudi, ki so pripravljeni biti medgeneracijski prostovoljci, in njihovim dejanskim številom v praksi.
Prispevek je okrajšana, prirejena in dopolnjena verzija članka, ki je bil v angleščini objavljen leta 2006 v 25. zvezku italijanske monografske serije Epigrafia e antichità (Centenarians in the Emona area and the adjacent Norican and Pannonian regions, v: Misurare il tempo, misurare lo spazio, ur. M. G. Angeli Bertinelli, A. Donati, Faenza, 175–197). Obravnava probleme, ki jih odpira študij antične demografije; te namreč zaradi zelo pomanjkljivih podatkov nikakor ni mogoče rekonstruirati. Zaradi visoke umrljivosti malih otrok naj bi povprečna pričakovana starost v rimskih časih znašala med 20 in 30 let, bolj natančne številke pa ni mogoče določiti. Zanimivo je, da so stoletniki v večjem številu dokumentirani na nagrobnikih antične Emone (Ljubljana) in sosednjega noriško-panonskega območja, kar ne pomeni, da bi ljudje na tem prostoru dlje živeli, ampak morda le, da so stari ljudje tu uživali večje spoštovanje kot drugje. Podatke iz rimskodobnih napisov dopolnjujeta še podatek enciklopedista Plinija starejšega o prebivalcih nekaterih severnoitalskih mest, ki so bili stari več kot 100 let in celo več kot 120 let, ter knjižica Lukijana iz Samosate o slavnih antičnih starčkih. Napisal jo je kot darilo za prijatelja Kvintila (Quintillus) ob praznovanju dneva, ko je njegov drugi otrok dobil ime, morda sedmi dan po otrokovem rojstvu. Aristotel namreč omenja, da je toliko novorojenčkov umrlo še pred svojim sedmim dnevom – morda tretjina –, da jim prej niso dali imena.
Obsežna znanstvena monografija o vodilnem slovenskem družboslovnem mislecu med obema vojnama, Andreju Gosarju, je sad dvodnevnega simpozija, ki je potekal marca 2014. Organizirali so ga Knjižnica Logatec, kjer je celotna Gosarjeva intelektualna zapuščina, njegova rojstna občina Logatec, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Naravoslovnotehniška fakulteta ljubljanske univerze, kjer je bil Gosar profesor, ter Celjska Mohorjeva družba. Na simpoziju je bila dana tudi pobuda, da bi nacionalna televizija ustvarila celovečerni dokumentarni film o Gosarju, in po dveh letih je bila 22. novembra 2016 na Gosarjevem večeru v Logatcu njegova predpremiera. Tako se zdi, da Gosarjeva pomembna spoznanja in njegovo življenje stopata v slovensko zgodovinsko zavest.
Demografske spremembe (staranje prebivalstva in nižanje rodnosti) so v zadnjih desetletjih v polnem razmahu in vplivajo na organiziranost vsakdanjega življenja, trg delovne sile, gospodarstvo idr. Demografske spremembe se odražajo tudi v družinskem življenju, saj je vse manj klasičnih razširjenih družin, v katerih pod skupno streho prebiva več generacij –
stari starši, starši in otroci, neredko pa poleg živi še kakšen sorodnik, katerega zaradi starosti ali bolezni oskrbujejo družinski člani ali je neporočen. V modernih družbah prevladujejo dvogeneracijske družine, ki jih sestavljajo starši in otroci. Nekatere naloge, ki so bile včasih v domeni družine, npr. varstvo otrok, skrb za starejše in bolne, so se sčasoma v določeni meri prenesle v institucije. Otroci so v vrtcih in šolah, mladi se družijo v mladinskih centrih, starejši imajo svoja zbirališča, kdor potrebuje nasvet in pomoč, gre v svetovalni center. Nove družbene razmere zahtevajo nove oblike bivanja, ki pa vendarle imajo svoje korenine v preteklosti, kajti kljub vsem tem spremembam si ljudje želijo lepih družinskih odnosov, povezanosti in stabilnosti.
Knjiga V dom – zakaj pa ne? je zadnja v vrsti knjig Metke Klevišar, vendar pa vsi, ki radi beremo vrstice izpod rok te avtorice, upamo, da ne čisto zadnja. V reviji Kakovostna starost smo v četrti številki 13. letnika objavili obsežen intervju, ki govori o Metkinem mehkem in ustvarjalnem soočanju z boleznijo, s starostjo in s sožitjem. Zato vsem tistim, ki Metkine zgodbe še ne poznate, predlagam, da si najprej preberete intervju, ker bo potem tudi razumevanje knjige V dom – zakaj pa ne? dosti lažje. Intervju in trije prikazi Metkinih knjig (Umetnost sobivanja, Spremljanje umirajočih in Moja četrta kariera) so prosto dostopni na spletnih straneh Inštituta Antona Trstenjaka (http://www.inst-antonatrstenjaka.si/institut/).
Na spletnih straneh Ministrstva za zdravje je zapisano, da je Strategija obvladovanja demence v Sloveniji do leta 2020 prvi tovrstni dokument na tem področju v Sloveniji. Je temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celosten pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in podobnih stanj (motnje v delovanju možganov so velika skupina nevroloških in psihiatričnih bolezni). Strategiji bo v prihodnosti sledil akcijski načrt, v katerem bodo izdelane aktivnosti in ocena finančnih posledic. Akcijski načrt bo zagotovil učinkovite in ocenljive načine izvajanja ter bo namenjen izboljšanju kakovosti življenja oseb z demenco in njihovih negovalcev.
NEMŠKE VEČGENERACIJSKE HIŠE SO PRIMER DOBRE PRAKSE
HOGEWAY, VAS DEMENTNIH NA NIZOZEMSKEM
V TUJINI
2nd International Symposium Healthy Ageing
Organizira: Leibniz Institute for Neurobiology
27. – 28. February 2017, Magdeburg
Spletni naslov: http://www.leibniz-gesundes-altern.de/symposium/2nd-international-symposium-healthy-ageing/
Ageing in America
Organizira: American Society on Ageing
20. – 24. March 2017, Chicago
Spletni naslov: http://asaging.org/aging-in-america
The 13th International Conference on Alzheimer's & Parkinson's Disease
Organizira: AD/PD 2017
29. March – 4. April 2017, Vienna
Spletni naslov: http://adpd2017.kenes.com/
For Later Life Conference 2017
Organizira: Age UK
8. February 2017, Westminster
Spletni naslov: http://www.ageuk.org.uk/professional-resources-home/conferences/forlaterlife/
Falls Prevention and Management in Older People
Organizira: Health Care conferences UK
17. March 2017, London
Spletni naslov: http://www.healthcareconferencesuk.co.uk/
Človek ima dve navidez nasprotujoči si potrebi: ena ga vodi v čim večjo samostojnost in neodvisnost od drugih, druga pa v povezovanje in sožitje z drugimi, kar pomeni medsebojno soodvisnost ali pa celo enostransko odvisnost. Obe potrebi sta enako pristno človeški. Človek se zdravo razvija le, če uravnoteženo raste v kar največji možni samostojnosti in v kar najzrelejši povezanosti z drugimi ljudmi. Z njimi je povezan na različne načine.
Nekaterim ljudem bolj ustreza, da se družijo v večji skupini, drugim druženje z enim človekom. Starejšim s to značilnostjo in tistim, ki zaradi bolezni ali onemoglosti ne morejo več prihajati v svojo skupino, je namenjeno prostovoljsko osebno družabništvo. Z njim dosegamo podobne cilje kakor s skupinami za kakovostno staranje. Opravljajo ga podobno usposobljeni prostovoljci kakor voditelji skupin. Poseben poudarek pri usposabljanju družabnikov je na osebnem stiku in pogovoru, ker je lahko za prostovoljca zahtevnejši kakor vodenje pogovora in drugih dejavnosti v skupini. Če se druži s starejšim človekom prostovoljec mlade ali srednje generacije, govorimo o medgeneracijskem družabništvu.
Na interdisciplinarni konferenci, ki jo je organiziral Inštitut Antona Trstenjaka, je sodelovalo okoli 70 ljudi iz vse Slovenije: strokovni delavci s Centrov za socialno delo, iz domov za starejše, prostovoljci, predstavnika z ministrstva in nevladnih organizacij. Referati in razprava na konferenci so potrdili, da je nasilje nad starejšimi ljudmi in njegovo preprečevanje zelo kompleksna problematika, ki jo je mogoče reševati le s sodelovanjem različnih strok (socialne, zdravstvene, kriminalistične itd.) in ukrepanjem na različnih ravneh (politika, uprava, znanost, civilne organizacije s prostovoljstvom itd.).
Članek o Dickensovi Božični pesmi v prozi je ena od razprav o klasičnih spoznanjih, ki so pomembna za kakovostno staranje in sožitje med generacijami. Na kratko prikaže avtorja te nesmrtne literarne umetnine in njeno socialno ozadje, to je človeško brezčutnost ostarelega bogataša Stispuha v času zgodnjekapitalističnega izkoriščanja otrok in delavcev sploh. Analiza vseh treh božičnih duhov, s katerimi se na božični večer sreča Stispuh, uvede negativnega literarnega junaka in bralca v pozabljene dobre izkušnje iz lastne preteklosti, v doživetje realne sedanjosti in v grozečo vizijo bodočih posledic njegove nesmiselne usmeritve ob iztekajočem se življenju. Njegova temeljita osebna preobrazba v čutečega in socialno prebujenega starca je avtorjev zelo uspešen način večanja socialne pravičnosti v tedanjih razmerah. Za sodobno gerontologijo je zgodba poziv k raziskovanju možnosti za starostno preobrazbo iz navidezne vitalnosti v enostavno, sproščeno in vedro starost ter za oblikovanje sodobnih metod, ki bi sedanji številni baby boom generaciji pomagale pri tem. Dickensova zgodba je tudi danes dobro ogledalo vesti. Na koncu članka je analiza možnosti za biblioedukacijsko uporabo Božične pesmi v prozi v skupinah za kakovostno staranje.
V septembru 2016 se je srečalo vodstvo globalne mreže starosti prijaznih mest in občin, ki je definiralo pravila in načrte delovanja svetovne mreže starosti prijaznih mest in občin. V novembru 2016 so bila pravila dopolnjena s povratnimi informacijami članov mreže o pogojih in vodilih za vključevanje v mrežo. Upoštevane so bile tudi uskladitve z novim okvirjem Svetovne zdravstvene organizacije za vključevanje nevladnih članov v mrežo. Sprejeta pravila predstavljajo okvir, ki se bo šele razvijal in nadgrajeval. Glavni poudarek v revidiranih pravilih je, da bo vsak pristopnik moral izpolniti spletno registracijo. To je velik prispevek za mrežo starosti prijaznih mest in občin, saj se bo na takšen način izoblikovala osrednja baza podatkov o vseh subjektih, ki sodelujejo s Svetovno zdravstveno organizacijo.