Avtor: Jože Ramovš, datum: 21.12.2016

Pri sistematičnem razvijanju prostovoljskega osebnega družabništva na Inštitutu Antona Trstenjaka se je pokazalo, da je le-to posebej koristno v naslednjih primerih:

• v domovih za stare ljudi za tisto nemajhno skupino ljudi, ki jih ne obiskujejo svojci – prostovoljski družabnik jim omogoči reden tedenski stik z nekom izven ustanove;
• za onemogle starejše samovalce, ki živijo sami v domačem okolju;
• za medgeneracijske prostovoljce in člane skupin za kakovostno staranje, ko zaradi starosti ali bolezni ne morejo več prihajati v skupino – te mnogokrat obiskujejo člani skupin, ki prevzamejo vlogo skupinskega družabnika;
• medgeneracijsko družabništvo dijaka in upokojenca ob učenju informacijsko-komunikacijske tehnologije – to enoletno družabništvo je učinkovit način sodobnega elektronskega opismenjevanja starejših, pri tem pa pride do zelo lepe medgeneracijske povezave med mladim človekom in upokojencem.