Avtor: Ana vujović, datum: 21.12.2016

1. Dokument pravil in načrta delovanja svetovne mreže starosti prijaznih mest in občin jasno definira vizijo in poslanstvo mreže. Vizija starosti prijaznega mesta ali občine je ustvariti mesto, v katerem posameznik se želi postarati. Starosti prijazna mesta in občine spodbujajo zdravo in aktivno staranje. Starejšim omogočajo varnost v mestu, ki jim je prilagojeno, brez revščine ter jim omogoča osebni razvoj, pa tudi prispevek svoji skupnosti; pri tem pa lahko ohranijo avtonomijo, zdravje in dostojanstvo. Ker starejši najbolje vedo, kaj sami potrebujejo, se jih upošteva, da lahko lokalne skupnosti ustvarijo starosti prijazna okolja.

Naloge globalne mreže prijaznih mest in skupnosti so definirane predvsem kot podpora razvoju starosti prijaznih mest in občin po vsem svetu. Mreža si v ta namen prizadeva:
• spodbujati spremembe, ki upoštevajo, kaj je mogoče storiti in kako je to mogoče v določenem okolju;
• povezovati mesta in skupnosti po vsem svetu za lažjo izmenjavo informacij in izkušenj;
• podpirati mesta in občine, da bi našli inovativne in na dokazih temelječe rešitve.

2. Vloga in naloge članov
Člani mreže igrajo ključno vlogo pri izvajanju vizije mreže, navaja dokument. Zavzemajo se namreč za delo mreže v okviru svojih interesnih sfer, vnaprejšnjega znanja in dejavnosti
o starosti prijaznih okoljih. V tabeli so razčlenjeno definirane posamezne naloge mreže ter za vsako nalogo tudi, katere aktivnosti lahko člani mreže izvedejo. Prva navedena naloga mreže je podpora spremembam. V okviru le-te naj člani o mreži širijo glas v ustreznem jeziku; spodbujajo uporabo orodij, ki jih ponuja mreža starosti prijaznih mest; pomagajo zagotoviti dostop do starejših ljudi, še posebej ranljivih; pokazažejo napredek in dosedanje delo ter širijo in zbirajo dobre prakse ter nagrajujejo dobro delo. V okviru naloge povezave mest in občin naj člani koordinirajo lokalne, regionalne in nacionalne mreže starosti prijaznih mest; podpirajo priključitev novih članov v mrežo; organizirajo nacionalne in lokalne konference; spodbujajo sodelovanje na projektih; zagotavljajo priložnosti za izmenjavo ter učenje. Naloga mreže, ki jo dokument navaja, je tudi podpora pri iskanju rešitev, v okviru katere naj člani informirajo mesta, da v celoti razumejo postopek pristopa k mreži; zagotavljajo usposabljanje ter tehnično svetovanje; podpirajo raziskave potreb ljudi v mestih; spremljajo in ocenjujejo napredek ter skrbijo za sodelovanje z bazo relevantnih strokovnjakov v svojih okoljih.

3. Vrednote in načela
Zahteve upoštevajo morebitne posebnosti lokalnih okolij, vendar morajo vsi člani izpolnjevati naslednja minimalna osrednja merila mreže:

• spoštovanje različnosti: starejši ljudje so heterogena skupina z različnimi zmogljivostmi,
viri, življenjskimi slogi in preferencami, ki jih je treba spoštovati;
• enakost: razlike v skupini (na primer spol, invalidnost, spolna usmerjenost;
socialno-ekonomski položaj, narodnost, vera/prepričanja, podeželje/mest) naj se identificirajo in spoštujejo;
• udeležba starejših ljudi na vseh področjih življenja in njihovi prispevki naj se upoštevajo ter spodbujajo k nadaljnjemu sodelovanju;
• pravice starejših in dostojanstvo v starosti naj se prav tako spoštujejo.

• soustvarjanje: ustvarjanje starosti prijaznega mesta ali občine zahteva sodelovanje
in usklajevanje vseh sektorjev z različnimi interesnimi skupinami, tudi starejših v fazah razvoja, izvajanja in vrednotenja;
• uporaba pristopa od spodaj navzgor;

• medgeneracijski odnosi, solidarnost in medsebojna podpora naj bodo bistveni pri prizadevanjih za ustvarjanje starosti prijaznega mesta.

V dokumentu so navedena tudi pravila in pogoji, potrebni za pristop k mreži Starosti prijaznih mest in občin ter natančen postopek digitalne registracije novih članov. Natančen postopek je mogoče prebrati na strani Age-friendly world (https://extranet.who.int/agefriendlyworld/).

Prek srečanj članov, ki so se odvila v letu 2016, je namreč postalo jasno, da se je treba dogovoriti o merilih za članstvo v mreži, za izboljšanje postopkov za sprejem v članstvo ter za menedžment mreže. O merilih za članstvo je vodstvo Svetovne zdravstvene organizacije pripravilo poseben dokument, ki ga bodo v naslednjih tednih obravnavali na svetovalnem odboru, ki ga sestavljajo Grace Chan, Hugh O'Connor in Alex Kalache. Poleg tega se je pokazala potreba po nadgraditvi spletne strani, ki bo prenovljena predvidoma marca 2017.

Kot pomemben pogoj za razvoj mreže so člani in vodstvo SZO izpostavili prizadevanje za ustvarjanje boljše sinergije z drugimi mednarodnimi mrežami mest, ki jih prav tako vodi SZO – kot je denimo Mreža zdravih mest. Predsednik Mreže zdravih mest - Geoff Green skupaj s sodelavci Paulom McGarry and Kathleen Brasher aktivno dela na dokumentu, ki bo definiral takšno sodelovanje.