Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Zelena knjiga Sveta Evrope »Odziv na demografske spremembe v Evropi« ima jasno sporočilo o novi solidarnosti med generacijami. Tako Slovenija kot znotraj nje tudi občina Komenda sta septembra sprejeli program, po katerem si bosta prizadevali za medgeneracijsko sožitje. V tej knjigi so na kratko predstavljeni programi za kakovostno staranje in medgeneracijsko sožitje v kraju, ki so povezani v krajevno medgeneraijsko središče. Drugi, večji sklop v knjigi predstavlja rezultate raziskave o življenju in potrebah tretje generacije, ki je bila leta 2005 v občini Komenda opravljena na reprezentativnem vzorcu 271-ih ljudi, starih 60 let in več, kar predstavlja tretjino starih ljudi v občini. Demografski podatki kažejo, da je v Komendi 17,7% ljudi starih 60 let in več, kar je za 2% manj od slovenskega povprečja. Le 9% občanov je starih nad 80 let. Avtor je med drugim izpostavil stanovanjsko problematiko starih ljudi. Tako jih dve tretjini živi v enostanovanjski hiši, ostali v večstanovanjskih. 15% jih biva v nadstropju, kar je zelo neugodno za poznejša leta. Stanovanja so praviloma prostorna, imajo pa tudi toplo vodo, centralno ogrevanje, kopalno kad ali tuš in stranišče na izplakovanje. Lastniki so večinoma sami ali pa njihov zakonec. Zanimiv je podatek, da se jih 78% ne bi bilo pripravljenih nikamor preseliti, 11% pa bi se jih preselilo v dom za stare ljudi, kar je pomemben podatek pri načrtovanju občinskega doma za stare ljudi. Avtor ugotavlja, da je tretja generacija v Komendi dobro materialno preskrbljena. 80% tretje generacije zavestno skrbi za svoje telesno zdravje s primerno prehrano in gibanjem. Tako je zdravje tretje komendske generacije sorazmerno dobro. Dve tretjini ne potrebujeta zdravnika ali pa redko, tri četrtine jih ne uporablja zdravil ali pa malo. Nekoliko slabše je z druševnim zdravjem, ki je tesneje povezano s sožitjem kot telesno zdravje. Več kot polovica starih ljudi vozi avto. Med starimi ljudmi je majhno zanimanje, da bi se naučili uporabljati računalnik. Je pa toliko bolj množična uporaba telefona, hišnega in mobilnega. Tudi telefonski pogovori so način preprečevanja osamljenosti in zadovoljitev potrebe po medsebojni povezanosti ter informiranosti. Večina starih ljudi se pogosto druži s svojimi prijatelji in znanci. Ogroženih je 8%; to so tisti, ki so odgovorili, da se ne družijo nič ali pa manj kot uro tedensko. Omeniti velja tudi podatek, da so ljudje na prvem mestu tistega, kar najbolj pogrešajo v kraju, navedli dom za stare ljudi (17%), sledi pa, da pogrešajo več druženja in družabnosti (11%), lepih medsebojnih odnosov in komuniciranja med ljudmi, podpore, razumevanja (10%). Med drugim v knjigi zasledimo podatek, da vsak peti komendski občan tretje generacije živi sam v hiši, kar lahko prinaša veliko nevarnost za staranje. Daleč največ, skoraj dve tretjini, jih živi z zakoncem. Več kot četrtina živi s svojimi odraslimi samskimi otroki, zlasti sinovi. Skoraj polovica tretje generacije živi trigeneracijsko sožitje s sinovo ali hčerkino družino. Med željami, kdo naj bi jih oskrboval in negoval v onemoglosti, izstopa poročena hči: pol več, kakor jih živi s hčerino družino, in kar trikrat več od tistih, ki imajo s hčerino družino skupno gospodinjstvo, si želi svojo hčerko za oskrbovalko v onemoglosti. Podatek je, kot ugotavlja avtor, logičen, saj so tudi danes najpogostejše oskrbovalke onemoglih staršev njihove hčerke. Raziskava je pokazala, da staremu človeku najpogostej pomaga zakonski partner, na drugem mestu je pomočnica hči. Sinovi zelo malo pomagajo staršem tretje generacije. Pokazalo se je tudi, da je sosedska povezanost še vedno močna. Sosedu bi v potrebi takoj pomagalo 98% tretje generacije, 91% pa bi bilo pripravljenih od pomoč njih sprejeti. Občina Komenda se je odločila, da bo zgradila za svoje stare ljudi sodoben dom gospodinjskih skupin. Raziskava je pokazala, da bi bilo v skrajni situaciji, ko ne bi mogli skrbeti zase, v dom pripravljenih oditi skoraj 40% starih ljudi. Sicer pa si več kot četrtina starih ljudi želi več pomoči na domu, če bi obnemogli. Za dnevno varstvo se jih navdušuje dobra desetina. Stari ljudje so pokazali tudi pozitivno stališče do prostovoljstva, saj so množično udeleženi v društvih. Z vidika medgeneracijskega sožitja je pomemben podatek, da tretjina starih ljudi doživlja, da mlajši dobro razumejo starejše in obratno. Dve tretjini pa menita, da ne vlada tako lepo medgeneracijsko razumevanje.

Do omenjene raziskave je, kot pravi avtor, prišlo v okviru projekta občinske mreže medgeneracijskih programov za kakovostno staranje in sožitje generacij v občini Komenda. Zbrani rezultati bodo služili pri uresničevanju razvojnega programa, ki si ga je zadala občina do leta 2015. Čeprav je raziskava lokalna, lahko služi kot osnova za raziskave v drugih občinah in tudi za raziskavo potreb in resursov starih ljudi na državni ravni. Stari ljudje v Sloveniji so namreč zelo slabo raziskana populacija. Spoznanja o potencialih in potrebah starih ljudi pa so odločilna za oblikovanje politike in programov javne skrbi za staro prebivalstvo, katerega delež naglo raste. Solidarno sožitje med generacijami je sinonim za kakovostno staranje današnje tretje generacije.