Avtor: Jože Ramovš, datum: 10.2.2010

To jesen je, prav ob priložnosti vsakoletnega Festivala za 3. življenjsko obdobje, izšel priročnik o pravicah starejših ljudi. Pripravljen je zelo praktično: vezan je v spiralo, posamezna poglavja pravic delijo kartonske pregrade, ki so širše od knjižne obreze, da imajo zunaj napisane naslove poglavij, na koncu je dodan obširen seznam naslovov, e-naslovov in telefonskih številk različnih organizacij, ki so pomembne za pravice starejših, poglavja o posameznih področjih pravic vsebujejo poleg strokovnih spoznanj tudi informacije o raznih organizacijah v zvezi s obravnavano tematiko ter literaturo za poglabljanje spoznanj.

Oglejmo si vsebino priročnika.

Urednik Milan Pavliha pove v kratkih Uvodnih mislih, da je priročnik sad sklepa, ki je bil sprejet na XI. Dnevih Socialne zbornice Slovenije novembra 2005 v Portorožu na delavnici »Varstvo človekovih pravic«. Poznavanje pravic starejših sodi med pozitivne predstave o starosti in staranju, te pa so potrebne za krepitev moči starih ljudi, ki so ranljiva družbena skupina, za oblikovanje medgeneracijskega sožitja ter za krepitev solidarnosti in samoodgovornosti.

Priročniku je pomagal treti pot tudi predsednik države dr. Janez Drnovšek s svojo spremno besedo o prostovoljskem delu in njegovem pomenu za oblikovanje kakovostne družbe in njen razvoj. Temu cilju je namenjen projekt Sadeži družbe v Slovenski filantropiji, ki želi širiti medgeneracijsko prostovoljstvo, zlasti mlade in tretje generacije. Ene in druge vabi k sodelovanju v obojestransko korist.

Angelca Žiberna predstavi namen priročnika. Utemelji motive in pomen tega, da so ljudje, zlasti starejši seznanjeni s svojimi pravicami. Pravica, za katero človek ne ve, je mrtva črka in neizkoriščena možnost. Mentaliteta v današnji individualistični in potrošniški družbi ima večji posluh za pravice kot za dolžnosti. Ker v demokratični družbi ni pravic brez dolžnosti, avtorica že takoj v začetku opozori, da želi priročnik – četudi je namenjen samo pravicam starejših – »opomniti, da spoznavajo tudi dolžnosti in soodgovornosti pri urejanju življenjskih razmer.«

Milan Pavliha je prispeval poglavje o diskriminaciji starejših ter spoštovanju človekovih pravic starejših v mednarodnih dokumentih. V njem pojasni ključne pojme, kot so nestrpnost, diskriminacija, ranljivost ipd., še zlasti v povezavi s starostjo in njeno razvrednotenostjo v današnji evropski družbi. Prikaz mednarodnih dokumentov začne s Splošno deklaracijo o človekovih pravicah (OZN 1948) in nadaljuje z Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1966), s Konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Svet Evrope 1950), z Evropsko socialno listino in z Mednarodnim načrtom ukrepov v zvezi s staranjem, ki je nastal leta 2002, ko je bila skupščina OZN o staranju v Madridu. Avtor poudari potrebo, da Slovenija sprejme strategijo za razvoj starajoče se družbe, ki je bila medtem že sprejeta in sicer do leta 2010. Na koncu pa navede, da sta Evropski svet in parlament oklicala leto 2007 za evropsko leto enakih možnosti, kar bo lahko spodbuda in priložnost za povečanje udeležbe starih ljudi pri odločanju o pomembnih vprašanjih.

Sledijo prikazi posamezna področij, za katere so uredniki pridobili kompetentne domače avtorje:

• uresničevanje človekovih pravic starejših v Sloveniji prikaže mag. Bojana Cvahte (str. 25-42),
• pravica do dela in zaposlovanja starejših – avtor Janez Urbas (str. 43-60),
• pravica do socialne varnosti, kjer Anka Tominšek prikaže pokojninske in invalidske pravice ter socialno varstvene pravice (str.61-81),
• pravice iz zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenega varstva – mag. Martin Toth (str. 83-116),
• pravica do vseživljenjskega učenja – dr. Vid Pečjak (str. 117-128),
• pravica do varnosti pred nasiljem, materialno, psihično in fizično zlorabo (tu je dodan register organizacij za pomoč v primeru nasilja, stiske, zlorab ali za informacije in pravno pomoč) – avtorica je Petra Mörec (str. 129-158),
• pravica do svobode gibanja in upravljanja s premoženjem – Anton Škerlj (str. 159-162),
• pravica do dostopa uporabe informativnih sredstev – Peter Rebernik(str. 163-168),
• pravica do dostopnosti do kulture in ustvarjalne dejavnosti – Doro Hvalica (str. 169-172).

Zadnji del priročnika je Register institucij, zavodov in društev za pomoč starejšim (str. 173-253). Sestavljen je po abecednem redu slovenskih krajev. Vsebuje veliko število ustanov z njihovimi naslovi, deloma tudi s telefoni in e-naslovi. Razumljivo je, da človek pri listanju po njih ugotovi tudi, da ta ali ona znana ustanova manjka. Vsekakor je seznam zelo koristnen pripomoček, za naslednjo izdajo pa bi ga kazalo sistematično dopolniti.

Priročnik Pravice in soodgovornost življenja v starosti je velik prispevek k informiranosti na tem področju. Na vseh mestih, kjer delajo za kakovostno življenje tretje generacije, sodi na polico, ki je zelo pri roki. Tudi ta ali oni upokojenec si ga bo verjetno omislil za svojo osebno knjižnico. Ker je velik del podatkov in informacij v tem priročniku takšne narave, da se naglo dopolnjujejo ali spreminjajo, bi bilo smiselno, če bi izdajatelj razmišljal o njegovem kontinuiranem izdajanju na nekaj let v dopolnjeni obliki.