Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

Londonski inštitut »The Institute for Fiscal Studies« je izdal poročilo »Retirement, health and relationships in the older population in England«, v katerem je zbran drugi niz rezultatov iz angleške longitudinalne študije o staranju (ELSA). To je najbolj obsežna študija o ekonomskih, socialnih, psiholoških in zdravstvenih vidikih procesov staranja v Evropi. V tej multidisciplinarni študiji so v dveletnem intervalu spremljali življenjske izkušnje sloja ljudi, rojenih pred letom 1952. V študiji 2004/2005 so anketirali 8.780 ljudi in jih povprašali o njihovem zdravju, delu, potrošniških navadah, uporabi zdravstvenovarstvenih storitev in kognitivnih sposobnosti s poudarkom na gmotnem položaju posameznikov.

Raziskovalci so med drugim ugotovili, da obstaja močna povezava med stopnjami bogastva in umrljivostjo. Revnejši ljudje so bolj verjetno slabšega zdravja in bolj verjetno umrejo v mlajših letih, kljub enaki distribuciji kvalitetne zdravstvene oskrbe med različnimi sloji v družbi. Pri ljudeh, starih od 50 do 59 let, ki izhajajo iz najrevnejše petine populacije, je desetkrat večja verjetnost smrti kot pri njihovih premožnejših sovrstnikih. Tako je med tistimi, ki so bili pri prvem intervjuju stari od 50 do 59 let, umrlo 2,5% iz najrevnejše petine ljudi in 0,2% iz najbogatejše petine. Med starimi od 60 do 74 let je umrlo 5,9% najrevnejših in 1,3% najbogatejših.

Raziskovalci so analizirali sedemnajst kroničnih stanj. Četrtina anketiranih je imela med obema anketiranjema vsaj še eno dodatno diagnozo kroničnega stanja. Pri starosti nižji od 75 let, so relativno premožni omenjali boljše zdravje, npr. nižji odstotek tistih, ki so omenili dodatno diagnozo ene od bolezni in manj pritožb nad različnimi simptomi, vključno z močno bolečino. Pokazalo se je, da so premožnejši manj nagnjeni k debelosti. Raziskovalci so ugotovili, da se kljub razlikam v zdravju po obisku zdravnika ali medicinske sestre kvaliteta oskrbe ni razlikovala glede na premoženje zdravljene osebe. To pomeni, da je kvaliteta zdravstvenega varstva za oblike pomoči, ki so jih obravnavali, zagotovljena nepristransko vsem, ki potrebujejo pomoč, ne glede na njihov socio-ekonomski status.

Raziskava je tudi pokazala, da se približno dvakrat več revnih ljudi v primerjavi s premožnimi počuti pogosto ali občasno izoliranih. Izključene se počutijo predvsem ljudje brez partnerjev ali pa s partnerjem, s katerim nimajo tesnih odnosov. Velikost gospodinjstva se je s starostjo bolj naglo zmanjšala za ženske kot za moške. Tako sami živita dve tretjini žensk in tretjina moških, starih 80 let in več, v primerjavi eno desetino moških in žensk v zgodnjih petdesetih letih starosti. Med moškimi je s starostjo močno upadel delež tistih, ki živiijo vsaj z enim otrokom. V starosti od 65 do 69 let jih je s svojimi otroki živelo 14%. Z otroki je živel enak delež žensk, starih od 60 do 64 let. Polovica ljudi, starih 52 let in več, je opisala staranje kot pozitivno izkušnjo. Negativno je staranje opisala le manjšina, vendar pa se te negativne izkušneje veliko bolj pojavljajo med revnimi kot med premožnejšimi.

Sicer pa so raziskovalci ponovno potrdili, da ljudje starostno mejo, ko je človek star, z lastno starostjo povišujejo. Tako je večina ljudi tudi pri starosti 75 let in več menila, da še niso stari. Pokazalo se je, da je ta lastna percepcija pomembna. Tisti, ki so sebe videli mlajše, kot je bila njihova kronološka starost, so bili boljšega zdravja kot tisti, ki so nase gledali kot na starejše.

Raziskovalce je zanimalo tudi, koliko denarja ljudje porabijo za nakup dobrin; ugotovili so, da je bila poraba manjša pri ljudeh višje starosti kot pri mlajših anketiranih. Sicer pa so tudi najrevnejši in najstarejši za osnovne potrebe porabili le tretjino prihodkov.

Zgodnejše rezultate raziskave so primerjali z rezultati novejše ameriške študije in prišli do presenetljivega spoznanja, da so imeli pri vsakem od šestih resnih zdravstvenih stanj, čeprav so bile med državami neenakosti v zdravju, ameriški moški in ženske več bolezni kot angleški in to na vseh ravneh premoženjskega stanja in izobrazbene stopnje.

Ta obsežna študija je, čeprav je vezana na angleški prostor, zelo zanimiva, saj daje vrsto koristnih informacij, predvsem pa idej, kako bi lahko to problematiko podrobneje raziskali tudi v Sloveniji.