Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 10.2.2010

V okviru lizbonske deklaracije je bilo zapisano, da je višanje stopnje zaposlitve v EU glavni cilj evropske strategije zaposlovanja (European Employment Strategy – EES). V tem kontekstu igra pomembno vlogo tudi delovni čas. Po eni strani je treba povečati fleksibilnost dela, po drugi pa možnost zaposlovanja za tiste skupine prebivalstva, kjer je stopnja zaposlenosti še posebej nizka – za ženske in starejše ljudi. V okviru tega so bile države pozvane, da oblikujejo pogoje za boljše kombiniranje zaposlitve in družinskega življenja. Tako je postal glavni cilj za evropske institucije izboljšanje življenjskih in delovnih razmer.

Zadnja leta so delovne razmere ter ravnotežje med zaposlitvijo in družinskim življenjem raziskovale številne evropske raziskave, med njimi zelo znana Anketa o delovni sili v Eurostatu. Skupno vsem tem raziskavam je, da so raziskovale problematiko z vidika posameznika. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (The European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions) pa je od jeseni leta 2004 do spomladi 2005 izvedla obsežno raziskavo o delovnem času (The European Establishment Survey on Working Time and Work–Life Balance – ESWT), kjer prej omenjeno problematiko raziskuje z vidika ustanov.  Raziskavo so izvedli v 21-ih državah EU, tudi v Sloveniji, in pri tem anketirali 21.000 ustanov, tako  privatnega kot javnega sektorja. Anketirali s predstavnike sindikata delavcev in sveta delavcev. Pri raziskavi, katere rezultati so predstavljeni v pričujoči študiji, so se osredotočili na različne ureditve dela, kar vključuje fleksibilen delovni čas, delo s polovičnim delovnim časom, delo prek določenega delovnega časa, delo ob neobičajnih urah (nočno, vikendi), zgodnje upokojevanje, dopust za nego otroka in druge oblike dopusta za daljši čas. Skupno vsem omenjenim oblikam dela je, da se razlikujejo od standardnega modela dela (za polni čas, od ponedeljka do petka). Sicer je študija sestavljena iz sedmih poglavij: fleksibilno delo, nadurno delo, delo s polovičnim delovnim časom, nestandardne delovne ure, dopust povezan z družino, upokojitev, pobude za kombiniranje dela in zasebnega življenja. V njej avtorji v preglednih tabelah obravnavajo omenjeno problematiko po posameznih proučevanih državah in v nekaterih primerih po regijah, ki jim države pripadajo.

V poročilu med drugim omenijo, da v Sloveniji le tretjina ustanov zaposluje enega ali več delavcev za polovični delovni čas. V skandinavskih, zahodnoevropskih državah in v Britaniji je npr.delo s polovičnim delovnim časom precej razširjeno in se izvaja v treh četrtinah ustanov, zajetih v študijo (deset delavcev ali več). Zanimiva je ugotovitev, povezana z očeti, ki delajo s polovičnim delovnim časom. 21% ustanov, kjer se izvaja delo s polovičnim delovnim časom, je omenilo, da imajo med delovno silo, ki dela s polovičnim delovnim časom, očete. Te pogosteje najdemo v ustanovah v Belgiji, na Nizozemskem, Švedskem in v VB. Po drugi strani pa je le malo primerov očetov, zaposlenih s polovičnim delovnim časom na Češkem, v Italiji, na Portugalskem in v Sloveniji. Tudi delo z zmanjšanim številom ur je v Sloveniji in tudi na Danskem bolj redko od večine raziskanih držav.

Za slovenski prostor je omenjena študija zanimiva zaradi svojega primerjalnega značaja. Na enem mestu so namreč zbrani primerjalni podatki, ki zadevajo zaposlovanje, za enaindvajset držav članic EU.