English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Kakovostna starost letnik 9, številka 4
Kakovostna starost logotip

O življenjski modrosti

Avtor: Ksenija Ramovš, datum: 10.2.2010

Anton Trstenjak. Človek samemu sebi. Celje: Mohorjeva družba 1971, str. 79-82;  

Kakor voda pokriva večino naše Zemlje in vendar ne utonemo v njej, podobno nas v življenju večinoma obdajajo samo pritisk in težave, a vendar ne smemo kloniti in utoniti. Kakor ne bežimo pred vodo in ne vznemirjamo z begom niti sebe niti drugih, marveč se navadimo na plovbo z različnimi čolni in ladjami prek oceanov in širokih voda, podobno se moramo vaditi, da krmarimo čolnič svojega življenja in plujemo kljub viharjem prek oceana v varni pristan na drugem bregu. Kdor beži in ne upa »sam«, je sam sebi sovražnik. Le kdor ima dovolj poguma, je lahko življenjski rešitelj samemu sebi. Le kdor zna sproti obvladovati svoje misli  in čustva, je zmožen tudi sebi prav pomagati.

Človek se mora sam »navaditi« na zdravo, pametno in srečno življenje: sam se mora sproti otresati mučnih misli in čustev ter škodljivih navad; obenem si mora vedno znova pridobivati dobre in koristne navade, ki so pogoj za srečno življenje.

Pravzaprav je človek vedno na novo prisiljen pozabljati, kar je bilo neprijetnega in zgrešenega, da se tako laže prilagodi novim razmeram in novim zahtevam življenja.

Človekova življenjska modrost je zajeta v stalno se  spreminjajočo trojico učenja, pozabljenja in osvajanja novih navad.

Mnogo tega, česar smo se naučili, moramo zopet pozabiti, da damo prostor novim mislim in novim navadam, ki pa jih moramo potem res obdržati kot življenjsko vodilo. Med stvari, ki jih moramo »pozabiti« sodi predvsem napačen in pretiran strah pred življenjem in življenjskimi nalogami. Človek se mora otresti napačnega strahu, z njim pa prevelike živčne napetosti in razdražljivosti, ki škoduje duši in telesu. To prizadevanje je podobno vrtnarjevemu delu, ko trebi na vrtu plevel; s koreninami vred ga mora izruvati; tu bi rekli:«pozabiti mora nanj; le tako lahko dobi prostor za koristne in lepotne rastline.

Temu se pravi: strah moramo postaviti pod nadzorstvo. To nadzorstvo je kot gumb pri avtomatu: ko pritisneš nanj, se umaknejo zavore, ki ti zapirajo prosto pot do pogumnega in zdravega življenja.

Napačen strah je vir neštetih živčnih napetosti in duševnih motenj, ko človek samo še prisluškuje svojim »bolečinam« in sam sebe pomiluje. Pomilovanje samega sebe in nenehno ukvarjanje z lastnimi bolečinami, težavami in motnjami je nevarna ovira za poti k srečnemu življenju. Kdor se preveč ukvarja s samim seboj, s svojimi težavami in skrbmi, mu za zdravo in koristno, pametno in srečno življenje ne preostane več niti dovolj prostora niti dovolj časa.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje