Avtor: Simona Hvalič Touzery, datum: 11.2.2010

Projekt SHARE, ki smo ga že omenili, je odskočna deska tudi za številne druge raziskave. Tako sta avtorja te študije na podlagi uporabe mikro-podatkov iz projekta SHARE, raziskovala prostovoljstvo v meddržavni perspektivi. Zanimala ju je povezava med vzorci prostovoljstva, izbranimi socio-demografskimi značilnostmi ter prostovoljskim delom med starejšimi od 50 let v desetih državah (Švedska, Danska, Nemčija, Nizozemska, Francija, Švica, Avstrija, Italija, Španija, Grčija). Analiza je pokazala, da se stopnja prostovoljstva razlikuje med državami (višji delež prostovoljskega dela je v severnih državah, nižji pa v mediteranskih), ter da na  nagnjenost k prostovoljskemu delu vplivajo starost, izobrazba, zdravje ter udeležba v drugih družbenih dejavnostih. Avtorja sta na podlagi podatkov države razdelila na tri vrste glede na razširjenost prostovoljstva: 1. z nizko participacijo, 2. s srednjo participacijo, 3. z visoko participacijo. K prvim prištevata mediteranske države, kjer je prostovoljsko delalo v zadnjem mesecu le 7% Italijanov ter 2-3% Grkov in Špancev. V drugo sodijo države, kjer je stopnja prostovoljstva med starejšimi od 50 let 9-14% (Nemčija, Švica, Francija, Avstrija). V tretjo skupino pa sodijo Švedska, Danska (17% delalo prostovoljsko) ter Nizozemska (21% delalo prostovoljsko). Avtorja sta prišla do vrste spoznanj, povzemamo jih le nekaj:

1. med tistimi, ki naj bi delali prostovoljsko v zadnjem mesecu jih je 18% to opravljalo vsakodnevno, 45% tedensko, 37% pa manj pogosto;
2. dva najpogostejša razloga za prostovoljsko delo sta bila želja, da bi naredili nekaj koristnega ter veselje, ki jim ga prinaša prostovoljsko delo;
3. razlike med spoloma so pri prostovoljskem delu majhne; obstajajo pa tudi izjeme, kot npr. da je na Švedskem in v Franciji več moških prostovoljcev, medtem ko so na Nizozemskem in v Švici prostovoljke pogosteje ženske;
4. med državami obstajajo velike razlike v starosti prostovoljcev. V nordijskih državah 12-13% starih nad 75 let še dela prostovoljsko, kar je višje od povprečja vseh držav, ki so ga sicer zabeležili pri tem projektu;
5. manj izobraženi so redkeje prostovoljci kot bolje izobraženi;
6. zdravje vpliva na stopnjo udeležbe pri prostovoljskem delu.

Ne glede na medržavne razlike v prostovoljstvu pa je v Evropi znaten delež ljudi (do 20%) starejših od 50 let udeležen pi prostovoljskem delu. Kakšen potencial za prostovoljsko delo so ljudje po 50-em letu se zavedajo tudi politiki in EU, kjer so začeli s promocijo prostovoljstva. Vendar pa avtorja opozarjata, da se je treba hkrati zavedati omejitev starega prebivalstva kot »rezervne armade prostovoljcev«. Obstaja namreč negativna povezava med prostovoljstvom na eni strani ter starostjo in slabim zdravjem na drugi. Poleg tega lahko pride tudi do konflikta med družbenimi in individualnimi pričakovanji po upokojitvi. Marsikateri posameznik se namreč želi rešiti obveznosti, ne pa si pridobiti nove. Avtorja opozarjata, da bo pri oblikovanju prihodnjih politik pomemben dejavnik kako zdravo se bodo ljudje starali. Predlagata oblikovanje lokalnih institucij, ki bi povezovale prostovoljce z organizacijami, ki jih potrebujejo. Ker ljudje običajno začnejo s prostovoljskim delom preden se postarajo, pa bi se bilo treba osredotočiti tudi na iskanje prostovoljcev med ljudmi srednjih let, ki se še niso upokojili.

Sicer pa je prostovoljstvo po petdesetem letu starosti močno razširjeno tudi v Sloveniji, čepav se s prostovoljskim delom pogosteje ukvarjajo ljudje, ki jih prištevamo med stare (nad 60 let). Eden izmed razlogov za to je, da so mlajši upokojenci prezaposleni z drugimi dejavnostmi, kot so npr. pomoč svojim mlajšim družinskim članom (npr. varstvo vnukov itd.), poleg tega pa želijo uresničiti interese, ki so jih potisnili na stran v času zaposlitve. Velik delež prostovoljcev izhaja iz društev upokojencev – povprečna starost njihovih članov pa je iz leta v leto višja – , pomemben delež prostovoljstva pa prispevajo tudi organizacije kot so Rdeči križ, Karitas, razna lokalna društva in združenja ter zveze. Naj za ilustracijo podamo podatke za  Zvezo medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije. V njej je bila v letu 2004 povprečna starost prostovoljcev 52,7 let, največ prostovoljcev (47,35%) pa je bilo starih od 51 do 65 let. Dokaj nizka povprečna starost odraža tudi dejstvo, da je bilo v tem primeru med prostovoljci precej brezposelnih oseb in študentje.

Glede na zgoraj omenjeno, je ta študija zanimiva tudi za Slovenijo, čeprav vanjo ni bila vključena.