Članek je sistematičen strokovni prispevek za pripravo nacionalne strategije na področju skrbi za staro prebivalstvo in za oblikovanje ugodnih družbenih razmer za kvalitetno povezanost med generacijami. Sistemski vladni strategiji sledi izdelava podrobnih programov na socialnem, delovnem, družinskem, zdravstvenem, izobraževalnem, stanovanjskem, prometnem, komunikacijskem, kulturnem in znanstvenem vladnem resorju. Sprejem te nacionalne strategije ter socialnega in drugih resorskih programov narekujejo slovenski in mednarodni politični dokumenti. Stvarno izhodišče zanjo so štiri družbena dejstva: 1. rast deleža starega prebivalstva, zlasti najstarejšega; 2. razpadanje medgeneracijske povezanosti in nevarnost, da zakrni medgeneracijska solidarnost; 3. slepa pega zahodne kulture v doživljanju smisla starosti, njenega vrednotenja in s tem povezana protislovnost marginalizirane samostojnosti tretje generacije; 4. odpovedovanje tradicionalne skrbi družine in sosedstva za onemoglega starega človeka. Po opredelitvi ciljev za strategijo in programe sledita najobširnejši poglavji s številnimi konkretnimi in podrobnimi predlogi za programe in ukrepe: prvo od njiju vsebuje predloge za kontinuiran razvoj obstoječih programov varstva starejših ljudi, drugo pa predloge za razvijanje in uvajanje novih programov za sožitje generacij in za kakovostno staranje v prihodnjih letih in desetletjih, ko se bodo družbene razmere zelo spremenile zaradi velikega deleža starega prebivalstva. Ena od vodilnih idej celotnega prispevka je spoznanje, da je sistematična družbena skrb za kakovostno sožitje med mlado, srednjo in tretjo generacijo pogoj za uspešno obvladovanje nalog oskrbe starih ljudi. Avtor je mnenja, da bo razvoj evropske kulture in celo njeno preživetje zelo odvisen od tega, kako bomo v prihodnjih treh desetletjih rešili ti dve nalogi; lotiti se ju je treba takoj kot prednostnih nalog trajnostnega razvoja.

Namen prispevka je z uporabo razpoložljivih informacij, ki so bile zbrane v anketi s področja socialnih mrež (Social Networks II ali kratko SNII), proučiti socialne odnose in sisteme podpore z vidika različnih generacij v večjem številu evropskih držav, in to še posebej v odnosu do starejših generacij. Naša pozornost je bila osredotočena na dve vrsti družinskih članov iz starejše generacije: na "starejšo" generacijo in "središčno" (ang. pivot) generacijo (med 50. in 60. letom starosti; umeščeno med ugašajočo in rastočo; zanjo se uporablja tudi prispodoba, da je v "sendviču"). S pomočjo uporabe razpoložljivih informacij, dobljenih v SNII modulu, smo proučevali tri načine oziroma vrste pomoči: neposredni stik, možne vire za tri specifične vrste pomoči ter norme in vrednote, ki veljajo ob medgeneracijski vzajemni pomoči oziroma podpori.

Projekt SHARE je izdal obsežno poročilo o zdravju, staranju in upokojevanju v Evropi, v katerem so zbrana spoznanja iz raziskave opravljene med 22 tisoč ljudmi iz enajstih evropskih držav. Slovenija v študijo ni bila vključena. V poročilu podrobneje obravnavajo njihovo zdravje, družinsko problematiko in socialne mreže, ekonomsko stanje, zaposlitveni status in njihovo stopnjo sreče.

Avtor študije je analiziral trende v porabi, financiranju in številu prejemnikov dolgotrajne oskrbe, ter posebno pozornost namenil programom, ki uporabnikom storitev omogočajo izbiro možnosti oskrbe, vključno z denarnim nadomestilom za družinske oskrbovalce.

Avtorja pričujoče študije sta na podlagi uporabe mikro-podatkov iz projekta SHARE, raziskovala prostovoljstvo v meddržavni perspektivi. Zanimala ju je povezava med vzorci prostovoljstva, izbranimi socio-demografskimi značilnostmi ter prostovoljskim delom med starejšimi od 50 let v desetih državah.

Avtorji študije o dolgotrajni oskrbi so posebno pozornost namenili programom, ki omogočajo uporabnikom možnost izbire, vključno z denarno pomočjo. Osredotočili so se tudi na to, kako lahko vlade izboljšajo kvaliteto storitev za stare ljudi. Ponujajo pregledne primerjalne tabele o javnih oblikah dolgotrajne nege starih ljudi v posameznih državah itd.

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je v poročilu o staranju prebivalstva in potrebnih ukrepih v zvezi z njim opozorila na obstoj nevarnosti, da bo imelo staranje populacije negativni vpliv na življenjski standard. Poročilo med drugim predlaga premik politike k zmanjšanju ovir pri zaposlovanju, promocijo vseživljenjskega učenja ter tako povečanje dostopnih virov za družbo.

Avtorja Kevin Kinsella, David R. Phillips v svoji publikaciji skozi sedem poglavij predstavita problematiko globalnega staranja prebivalstva. Med drugim omenjata model uspešnega staranja, ki vsebuje tri elemente: neprisotnost bolezni in odvisnosti, vključenost v družbo, visoko kognitivno in fizično delovanje.

Prispevek govori o novih tehnologijah, s katerimi lahko  podaljšamo samostojnost starih ljudi. Nesporno dejstvo je, da so stari ljudje v večini primerov zadovoljnejši, če lahko tudi v pozni starosti ostanejo na svojem domu v poznanem okolju, kjer jim je z različnimi oblikami pomoči omogočena tudi določena samostojnost. Zato gredo prizadevanja razvitih držav v tej smeri.

HelpAge International je izdal poročilo o škodi, ki jo je povzročil starim ljudem lanskoletni cunami. V njem obravnavajo posledice cunamija s katerimi se morajo soočati stari ljudje v Indiji, Indoneziji, Šri Lanki in na Tajskem.  Velik delež starih ljudi je bil že pred cunamijem med najrevnejšimi − v Indiji npr. po ocenah 40% starih ljudi živi pod mejo revščine −, potem pa je še ta prizadel revnejša območja.

Predstavljamo izbor citatov iz knjige Antona Trstenjaka, Med ljudmi: pet poglavij iz psihologije človeških odnosov. Citati izhajajo iz četrtega poglavja o starih in mladih.