Avtor: Blaž Podpečan, datum: 12.8.2010

V začetku maja je slovensko gerontologijo razveselila prijetna novica: ga. Katarina (Tinca) Marinič, najstarejša Slovenka, je postala prva mednarodno priznana slovenska superstoletnica, saj je bila uvrščena na seznam potrjenih živečih superstoletnikov (ljudi, starih 110 let in več), ki ga pripravlja gerontološka raziskovalna skupina The Gerontology Research Group (GRG).

GRG sestavlja skupina gerontologov iz različnih držav, ki je deloma internetna, deloma pa se nekateri raziskovalci tudi mesečno srečujejo na univerzi UCLA v Los Angelesu. Njihova poglavitna dejavnost je raziskovanje, informiranje o različnih gerontoloških temah ter publiciranje. Dejavnost, po kateri je GRG v širši javnosti najbolj znana, je iskanje superstoletnikov po svetu in njihovo potrjevanje. GRG velja za avtoriteto na svojem področju, saj jo kot najbolj relevanten vir uporablja Guinessova knjiga rekordov v kategoriji 'najstarejši ljudje na svetu'. Prav tako so njihovi podatki glavni vir v spletni enciklopediji Wikipedia, zlasti pri geslih 'najstarejši ljudje' (angl. Oldest People), 'najstarejši ljudje v zgodovini posameznih držav' (angl. National Longevity Recordholders), 'seznam živečih superstoletnikov' (angl. List of Living Supercentenarians) in podobno.

Kriteriji GRG za potrditev posameznega superstoletnika so zelo strogi, kar je razumljivo, saj se na področju, kot je visoka starost, pogosto pojavljajo različne napake ali celo namerne poneverbe. GRG za potrditev superstoletnika zahteva tri neodvisne avtentične dokumente ter fotografijo superstoletnika. Dokumenti, ki niso napisani v angleškem jeziku, morajo biti v angleški jezik natančno prevedeni. GRG ima svojo spletno stran (http://www.grg.org), kjer objavljajo podatke o različnih gerontoloških temah. Med njimi je tudi tabela živečih potrjenih superstoletnikov (t. i. Table E), ki jo administrator redno dopolnjuje, kadar doda na seznam novega superstoletnika oz. ga iz seznama živečih prestavi v poseben seznam umrlih, ko superstoletnik umre.

Najstarejša Slovenka je ob svojem 110. rojstnem dnevu vzbudila vseslovensko in tudi mednarodno pozornost. Že ko je presegla starost do tedaj najstarejše Slovenke vseh časov (ge. Marije Bandelj), sem avtor prispevka ovrednotil ta podatek, tako da sem ga skupaj s povezavo na ustrezno spletno stran dodal v spletno enciklopedijo Wikipedia pri geslih 'najstarejši ljudje v zgodovini posameznih držav' ter 'najstarejši živeči ljudje v posameznih državah' (angl. Living National Longevity Recordholders). Podatek v tej obliki je gotovo nekoliko pripomogel k večji prepoznavnosti ge. Marinič v svetovnih gerontoloških krogih. Marca 2010 pa je g. Silvo Torkar vzpostavil stik z g. Stefanom Jaminom, koordinatorjem GRG za Nemčijo in vzhodno Evropo, ter mu poslal zahtevane dokumente za potrditev. Tako smo v maju dočakali potrditev in uvrstitev prve slovenske superstoletnice na omenjeni seznam. Dne 7. junija 2010 je bila Katarina Marinič na seznamu 77 potrjenih superstoletnikov (74 žensk in 3 moški) na 61. mestu.

Katarina Gabršček se je rodila 30. oktobra 1899 v Desklah v družini z desetimi otroki kot predzadnji otrok. Osnovno šolo je obiskovala v Desklah. Ob izbruhu vojne med Avstro-Ogrsko in Italijo (1915) se je morala cela vas umakniti v begunstvo v Avstrijo. Katarina je delala dve leti na Dunaju v tovarni čokolade, obiskovala pa je tudi gostinsko šolo v Brucku. Po koncu vojne (1918) se je družina vrnila v domači kraj, kjer je bilo vse porušeno. Katarina je bila nato zaposlena v Ljubljani, a se je kmalu za stalno vrnila domov. Leta 1929 se je poročila z Rudolfom Mariničem. Zakonca nista imela otrok. Rudolf Marinič je umrl leta 1967. Od takrat do visoke starosti je Katarina živela sama. Pri 97. letih si je zlomila kolk in se preselila v Dom upokojencev v Novi Gorici, kjer živi še danes. Tinca, kot jo poznajo v domu, še vedno lahko hodi in dobro vidi, slabše pa sliši, zato si pomaga s slušnim aparatom. Je dobrodušna, vedno zadovoljna in zaposlene v domu večkrat preseneti s kakšno duhovito mislijo. Zelo je vesela vsakega obiska. Ob visokem jubileju so jo obiskali najvišji državni in občinski predstavniki, v rojstnih Desklah pa so 28. 10. 2009 v stekleni dvorani kulturnega doma pripravili razstavo Jožeta Gorjanca ob njeni 110-letnici. Na razstavi so bile na panojih prikazane povečane fotografije iz vseh obdobij njenega življenja, avtentični dokumenti ter osebni predmeti.

Ga. Marinič ni le superstoletnica in najstarejša živeča Slovenka. Je tudi najstarejša Slovenka vseh časov ter zadnja Slovenka, rojena v 19. stoletju. Slovenci smo lahko nanjo  upravičeno ponosni, saj so superstoletniki v vseh družbah izredno redki. Številne evropske in druge države, ki so mnogo večje od Slovenije, trenutno nimajo nobenega superstoletnika. Med njimi so tudi naše sosede (Avstrija, Madžarska, Hrvaška).

Ob pomembnem dogodku, kot je uvrstitev ge. Marinič na seznam potrjenih živečih superstoletnikov, si želimo, da bi na njem ostala čim dlje in da bi se ji kmalu pridružila še kakšna Slovenka. Upamo, da se bo to zgodilo naslednje leto, ko bo praznovala 110-letnico Celjanka Ana Mulej.