Slovenska politika se je odločila, da v letošnjem letu sprejeme zakon o dolgotrajni oskrbi starih in drugih ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno pomoč drugih pri oskrbi in negi. S tem bo izpolnila svoje načrte in načrte prejšnjih vlad. Ko bomo imeli zakonsko in v praksi urejen sodobni sistem dolgotrajne oskrbe, se bo Slovenija uvrstila v svetovno elito petindvajseterce držav, ki so to področje že uredile v zadnjih petnajstih letih. Za celostno nacionalno ureditev sistema dolgotrajne oskrbe je skrajni čas, ker se slovensko prebivalstvo naglo stara, še hitreje se veča število onemoglih ljudi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, razvoj tega področja pa je pri nas v zadnjih petindvajsetih letih zastal. Izkušnja kaže, da je sprejem sodobnega zakona o dolgotrajni oskrbi v vseh državah pomenil odločilni sunek v nagel razvoj področja.

Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje ter Firis Imperl & CO. d. n. o. – razvojni inženiring socialnega varstva, strokovni organizaciji, ki delamo na področju staranja in oskrbe starih ljudi znanstveno, izobraževalno in s konkretnim izvajanjem programov, podpiramo pripravo in sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. S to izjavo želimo prispevati, da bi z zakonom sprejeti sistem dolgotrajne oskrbe čim bolje ustrezal potrebam starih ljudi in njihovih svojcev, odgovarjal finančnim in drugim možnostim v Sloveniji, bil razvojno naravnan ter primerljiv s sistemi tistih evropskih in drugih držav, ki so dolgotrajno oskrbo uspešno uredile z zakonom v zadnjih petnajstih letih.

Število starejših iz leta v leto narašča, občutno pa se povečuje delež prebivalstva, starejšega od 80 let. Stari ljudje si želijo ostati doma, v okolju, ki ga poznajo, kjer imajo vzpostavljene socialne mreže, v družbi ljudi različnih generacij in vpeti v širšo skupnost. Patronažne medicinske sestre z zdravstveno vzgojnim delom, informiranjem, svetovanjem in učenjem starostnika želijo doseči njegovo samostojnost, čim večjo stopnjo samooskrbe pri izvajanju življenjskih aktivnosti za krepitev in ohranitev zdravja, preprečevanje bolezni in čim daljše bivanje v domačem okolju.

Problematika starajoče se kože je danes deležna velikega zanimanja tako z estetskega kot medicinskega vidika. Poleg prizadevanj za pomlajevanje kože na eni strani, se ob staranju populacije na strokovnem področju vedno pogosteje soočamo z zdravstvenimi težavami, ki jih povzroča koža v starosti. Bolezni kože so v starosti zelo pogoste in pri mnogih ljudeh je prisotnih več hkrati. Čeprav niso življenjsko ogrožajoče, bistveno povečajo bolehnost posameznika in zmanjšujejo kakovost življenja. Nekatere od njih so lahko prvi znanilec notranjih bolezni. V prispevku so na kratko predstavljene osnovne značilnosti najpogostejših kožnih bolezni. Povzeta so tudi sodobna spoznanja o vzrokih in bioloških mehanizmih staranja kože, ki ugotavljajo, da gre za kompleksno prepletanje številnih notranjih in zunanjih dejavnikov. Koža se pri vseh ljudeh stara po intrinzični poti, pri kateri počasi nastajajo nekatere neizbežne strukturne in funkcionalne spremembe. Ob pogostem izpostavljanju škodljivim zunanjim dejavnikom pa je pridruženo tudi ekstrinzično staranje, pri katerem so okvare kože hujše in navzven bolj očitne ter povezane z visokim tveganjem za nastanek malignih kožnih tumorjev. Preventiva prezgodnjega staranja kože se ne razlikuje od splošnih priporočil za zdravo življenje in obenem vključuje tudi primerno zaščito kože pred UV sevanjem.

Članek obravnava duhovnost v treh različnih pomenih: kot storitev (duhovnost v starosti), kot temeljno življenjsko izkušnjo (duhovnost starosti, duhovnost kot potovanje naproti cilju) in kot antropološki poskus na temelju človeka kot bitja potreb. Izbor pomenov je deloma posledica dejstva, da je duhovnost v kontekstu raziskovanja starosti razmeroma nov pojav. Pozornost je posvečena duhovnosti kot antropološki konstanti, se pravi duhovnosti starosti. Pričakovati je, da bo ta vidik pomagal odgovoriti na nekatere dileme in težave, ki spremljajo duhovnost kot obliko dejavnosti, obenem pa tudi ovrednotil temeljno izkušnjo življenja, po kateri je vsako izkazovanje pomoči sočloveku izražanje izvirne izkušnje družbenosti. To pojmovanje govori o izkušnji duha kot o posebni človekovi kondiciji, ki je primerno izhodišče za novo gledanje na starost, na medgeneracijsko sodelovanje in na nadaljnjo razpravo o duhovnosti kot bistvenem elementu medčloveške komunikacije. Glede na prvi vidik duhovnosti, ki je na prvi pogled aktivističen, se v članku izpostavlja tudi potreba po novi kontemplaciji duhovnosti verstev.

V prispevku prikazujemo ugotovitve slovenske študije o zaznani starosti pri odraslih (N = 802), v kateri so posamezniki poročali o starosti, za katero menijo, da jo kažejo navzven (videz), o tem, kako stari se počutijo in koliko bi si želeli biti stari. V povprečju so zaznane starosti od 25. leta dalje nižje od kronološke starosti, razkorak pa se povečuje v pozno starost.  Posebej smo se osredotočile na starejše posameznike (65 let in več). Njihova kronološka starost se je pomembno povezovala s tremi vidiki zaznane starosti, razmeroma najnižje z želeno starostjo, najmočneje pa sta bili s kronološko starostjo povezani zaznana starost videza in počutja. Med starejšimi moškimi in ženskami ni bilo pomembnih razlik pri nobeni izmed zaznanih starosti, prav tako ne med starejšimi različnega zakonskega stanu in tistimi, ki bivajo v različno velikih krajih. Nižje izobraženi starejši si želijo biti mlajši v primerjavi z njihovimi višje izobraženimi vrstniki, medtem ko se starejši z bolj negativnimi stališči do staranja in pozne starosti zaznavajo kot starejše po videzu v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki imajo manj negativne poglede na starost.

Zelo aktivna medgeneracijska skupina Mlinček iz Mlinš pri Zagorju ob Savi je na čelu z voditeljico skupine, Mojco Grden, leta 2007 izdala knjigo Zgodbe iz doline mlinov, v kateri so člani skupine zbrali življenjske zgodbe starih ljudi iz njihovih krajev. Takoj po koncu prvega projekta so že začeli razmišljati o drugem. V pičlih treh letih so presenetili z odličnim rezultatom - knjigo o nekdanjih krajih in ljudeh v 'dolini mlinov'.

Avtor študije François Höpflinger je častni profesor za sociologijo na Univerzi v Zürichu. V letih 1999 - 2008 je bil raziskovalni vodja univerzitetnega inštituta Alter und Generationen (Starost in generacije) (INAG) v Sionu. Središče njegovega raziskovalnega dela so demografija, gerontologija, sociologija družine in socialna politika. V pričujoči študiji, ki je na njegovi spletni strani objavljena med študijskim gradivom, je preučeval oblike socialnih odnosov v starosti (v obdobju po upokojitvi in v visoki starosti) ter njihove dobre in slabe strani, pri čemer se je oprl na izsledke novejših nemških in švicarskih raziskav – Berliner Alterstudie, Alterssurvey, CIG-Studie, Deutschsprachige Schweiz in druge.

Znani psihoterapevt Viktor E. Frankl (1905–1997) je zapustil pomembna spoznanja o kljubovalni moči duha, kadar človekovo življenjsko pot utesni tragika bolezni, krivice, zmote, krivde, smrti. Franklova spoznanja se čudovito potrjujejo v avtobiografski knjigi Ljubice Jančar, ki jo od rojstva spremlja nezmožnost za hojo. Težaven porod leta 1938 je začetek njene življenjske težave, obenem pa je tudi začetek njenega ustvarjalnega spoprijemanja z njo in vsemi težavami, ki jih nezmožnost hoje povzroča.

Nemško Zvezno ministrstvo za družino, starejše ljudi, ženske in mladino je v okviru pilotnega programa Novo bivanje – svetovanje in sodelovanje za večjo kvaliteto življenja v starosti (Neues Wohnen – Beratung und Kooperation für mehr Lebensqualität im Alter), ki poteka v letih 2007 - 2010, izdalo več uporabnih knjižic, ki so brezplačno dostopne na spletnih straneh ministrstva (http://www.bmfsfj.de). Tu bomo na kratko predstavili dve knjižici, ki sta bili izdani leta 2008.

Najnovejše delo švicarskega gerontologa Françoisa Höpflingerja, čigar dela smo v naši reviji že večkrat predstavili, ima naslov Vpogledi in pogledi na bivališča v starosti (Einblicke und Ausblicke zum Wohnen im Alter) in je izšlo pri založbi Seismo iz Züricha. Nastalo je na podlagi najnovejše osebne stanovanjske ankete (angl. face-to-face-interview) iz leta 2008, v katero je bilo vključenih 1248 ljudi, starih več kot 60 let, iz nemškega dela Švice. Anketo vsakih pet let izvaja fundacija Age Stiftung; njen namen je dobiti podatke in informacije o stanovanjskem položaju starih ljudi, o njihovih željah in potrebah, ki bodo v pomoč pri načrtovanju, politikah in ukrepih.

Svetovna zdravstven organizacija je leta 2007 izdala publikacijo z naslovom Women, ageing and health: A framework for action: Focus on gender (Ženske, staranje in zdravje: Okvir za delovanje: Osredotočenje na spol), ki poroča o zdravstvenem stanju žensk v srednjih letih in v starosti ter obravnava determinante in dejavnike, ki vplivajo na njihovo zdravje. Namenjena je oblikovalcem politike, izvajalcem, nevladnim organizacijam in civilni družbi, ter prinaša smernice, kako izboljšati zdravje in blagostanje žensk. Ena od pomembnih ugotovitev v knjižici je, da je treba v politikah, programih in raziskavah upoštevati razliko med spoloma in življenjski potek.

V začetku maja je slovensko gerontologijo razveselila prijetna novica: ga. Katarina (Tinca) Marinič, najstarejša Slovenka, je postala prva mednarodno priznana slovenska superstoletnica, saj je bila uvrščena na seznam potrjenih živečih superstoletnikov (ljudi, starih 110 let in več), ki ga pripravlja gerontološka raziskovalna skupina The Gerontology Research Group (GRG).

Avtorici oziroma sodelavki pri izdaji knjige z naslovom Kulturna participacija in ustvarjalnost v tretjem življenjskem obdobju spričo demografskih sprememb v Evropi ugotavljata, da so politike, ki želijo doseči predvsem gospodarsko celovitost evropskega prostora, kratkovidne ter da ostaja na ta način veliko stvari nedorečenih. Predlagata, da bi bila kulturna perspektiva ključni pojem integracije, identitete, pluralnosti in ustvarjalnosti evropskih državljanov, to pa bi bilo pomembno tudi za gospodarski razvoj. Gospodarstvo morda ne bi več merilo samo na dobiček, pač pa bi se lahko v tem kontekstu izrazila tudi generacija starejših. Na eni strani bi bili lahko dlje časa aktivni, na drugi pa bi prispevali k medgeneracijskemu razumevanju, oblikovanju civilne družbe, od česar bi imele korist vse generacije. Avtorici te knjige sta prepričani, da ima kulturno izobraževanje in učenje pri tem osrednjo vlogo.

Anthea Innes, ki se z vprašanjem demence ukvarja že več kot desetletje, se je v pričujoči knjigi lotila problematike demence z družboslovnega vidika. Meni, da raziskovanje demence z vidika družbenih znanosti in razumevanja zahteva različne teoretične osnove ter kritično razmišljanje o pristopih, ki so jih do sedaj ponudile različne discipline.

Avstralija: Umrljivost v avstralskih domovih za stare ljudi

Avstrija: Igrišča za starejše ljudi

Avstrija: Nagrade za oskrbo in varstvo

Nemčija: Projekt zdrava prehrana in več gibanja za starejše

ZDA: Kako si pomagamo pri nespečnosti

ZDA: Program Niagarski čuvaji

ZDA: Projekt dediščina

EU: Evropske institucije in za starejše ljudi relevantni procesi odločanja

Svet: Pomen starostne strukture populacije

VB: Ekonomska vrednost zdravega staranja

ZDA: Zakaj inteligentni ljudje živijo dlje?

ZDA: Znanstveniki ovrgli tezo o škodljivosti namernega zmanjševanja teže v starosti

IB revija je strokovna revija, ki izhaja štirikrat letno in objavlja članke, ki obravnavajo sočasne probleme slovenske družbe in njenega razvoja. Prispevki metodološko, empirično in teoretično obravnavajo razvojna vprašanja z različnih vidikov: makro- in mikroekonomskega, socialnega, okoljskega in prostorskega vidika, in to na nacionalni in regionalni ravni. Revija ni omejena na področje ekonomije, temveč v njej objavljajo tudi strokovnjaki s področij sociologije, prava in geografije. Prispevki so večinoma v slovenskem, občasno pa tudi v angleškem jeziku.

Izbor gerontoloških dogodkov doma in po svetu.

Staromrzništvo je odpor do starih ljudi, staranja in starosti ter s tem povezano socialno ali psihično zapostavljanje in podcenjevanje starih ljudi zaradi njihove starosti. Pojav je tipičen predsodek ali stereotip. V strokovni literaturi je uveljavljen angleški izraz ageism; predlagal ga je leta 1969 Robert Butler, ustanovitelj ameriškega Nacionalnega inštituta o staranju (National Institute on Aging).

V času predsedovanja Slovenije EU je bilo sprejeto, da vsako leto 29. aprila praznujemo Evropski dan medgeneracijske solidarnosti. Skupne ustanove EU spodbujajo, da praznovanje tega dneva vsestransko izkoristimo za informiranje in ozaveščanje o pomenu solidarnosti. V zadnjih letih tako znanost kot politika ugotavljata, da so vprašanja v zvezi s staranjem prebivalstva prednostna naloga trajnostnega razvoja Slovenije in Evrope ter da vse poti k njegovim rešitvam peljejo prek krepitve solidarnosti med generacijami. Medgeneracijska solidarnost je osnova varne prihodnosti vseh generacij v Sloveniji in Evropi. Kar vanjo vlagamo danes, bo vsem koristilo v času, ko bomo iz najrazličnejših razlogov potrebovali pomoč ali oskrbo. Veliko se govori o finančni ogroženosti zdravstvenega, pokojninskega in drugih sistemov medgeneracijske solidarnosti. Tem bolj je torej treba iskati rešitve v intersektorsken povezovanju, saj je znano, da se ustvarjalne rešitve problemov porajajo predvsem na stičiščih različnih strok in sistemov (Trstenjak).

Ljubljanski potniški promet (LPP) je v torek, 25. maja v sodelovanju z Regionalnim centrom za okolje Slovenija v okviru projekta Civitas Elan pripravil posvet s starejšimi uporabniki mestnega potniškega prometa o kakovosti voženj z ljubljanskimi mestnimi avtobusi s poudarkom na odnosu voznik – potnik. Namen posveta je bil vzpostaviti konstruktivno razpravo med predstavniki LPP-ja in starejšimi uporabniki ljubljanskih mestnih avtobusov, v kateri bi obe strani izpostavili svoje potrebe, želje in težave pri vožnji z mestnimi avtobusi ter skupaj poiskali rešitve.

Trstenjakovo delo Človek in sreča, ki je v izvirniku izšlo leta 1974, lahko v marsičem sodi med začetke slovenske pozitivne psihologije. Pozitivna psihologija je pogled, ki psihologijo spremlja že od samih začetkov, preboj popularnosti pa je pridobila v zadnjih desetletjih, ko ideje osebnostne rasti, razvoja, potencialov, tega 'kar bi lahko bilo' zopet poskušajo nadvladati idejam zdravljenja, popravljanja in odpravljanja napak in deficitov.

Franc Imperl je psiholog, ki je med drugim opravljal službo direktorja centra za socialno delo, bil namestnik ministra za družino in socialno varstvo. Leta 1993 je ustanovil izobraževalno in razvojno družbo na področju socialnega varstva FIRIS IMPERL & CO. d. n. o. (v nadaljevanju Firis), pozneje pa še hčerinsko projektno družbo SENIORPROJEKT, d. o. o. (v nadaljevanju Seniorprojekt). Njegova številna izobraževanja in plodno sodelovanje z uspešnimi programi po Evropi ga postavljajo za vodilnega strokovnjaka na področju razvoja oskrbe in nege onemoglih starih ljudi v Sloveniji.