Status: Na zalogi
Cena izvoda: 6,00 €
Jože Ramovš: »Domača nega« med letošnjimi Mohorjevkami – slovenskim bibloedukacijskim prvakom
Simona Hvalič Touzery: Aktivno staranje v Evropi
Simona Hvalič Touzery: Izšlo je Poročilo 2003 o Alzheimerjevi bolezni
Simona Hvalič Touzery: Oskrba dementnih ljudi v devetih državah OECD: primerjalna analiza
Simona Hvalič Touzery: Osteoporoza
Simona Hvalič Touzery: Različne države blaginje in staranje prebivalstva
Simona Hvalič Touzery: Skrb za stare ljudi iz etničnih manjšin v Evropi
Simona Hvalič Touzery: Zadnji dnevi življenja v negovalnih domovih
Članek predstavlja rezultate raziskave o obsegu in vrsti objavljenega znanja o zdravju starejših ljudi v Sloveniji. Temeljni namen je ugotoviti, ali to znanje omogoča celostno obravnavo. Želimo identificirati glavna tematska področja, posamezne discipline, mesta njihovega integriranega delovanja, glavne koncepte in implicitne teorije staranja. Za metodo zbiranja in analize osnovnih materialnih virov je izbran pregled literature.
Rezultati obsegajo bazo materialnih virov strokovnega in znanstveno-raziskovalnega publiciranja v Sloveniji po letu 1994 in zemljevid kategorij pojmovanja zdravja starejših ljudi. Ugotovljeno je, da so starejši ljudje predstavljeni predvsem kot starajoča se telesa, nagnjena k visoki stopnji tveganja in dejanski obolevnosti. Tako pojmovani pomenijo za širšo družbo potencialen problem oziroma veliko obremenitev. V pregledanih materialnih virih prevladuje funkcionalistični teoretični pogled na staranje in bio-medicinski model obravnave starejših ljudi, kar vodi v medikalizacijo pojava staranja.
Prebivalstvo se stara povsod po svetu. V naslednjih desetletjih bo kar tretjina evropskega prebivalstva starega nad 60 let. V razvitem svetu pa najhitreje narašča število najstarejših starih ljudi. Gre za skupino starih ljudi, ki ima drugačne potrebe in značilnosti. V slovenskem prostoru je ta starostna skupina slabo raziskana, zato se članek v veliki meri opira na tuje vire ter na obstoječe slovenske demografske podatke. Njegov namen je predstaviti demografske značilnosti najstarejših starih ljudi v Evropi in Sloveniji, izpostaviti specifike te starostne skupine, poudariti njihovo heterogenost ter postaviti temelje za nadaljnje raziskave, ki so v Sloveniji nujno potrebne.
Prispevek temelji na praktičnih spoznanjih in izkušnjah, ki jih je v svojem večletnem delu zbrala organizatorka mreže medgeneracijskih programov za kakovostno starost. Opiše šest programov, ki se izvajajo v okviru temeljnega programa Zveze medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije. Znotraj njih se osredotoči predvsem na praktične naloge, posamezne dejavnosti in konkretne ugotovitve. Avtorica želi opozoriti na nujnost obstoja poklica organizatorke mreže v nevladnem sektorju, s poudarkom na prepletanju dela, ki temelji na prijateljskem odnosu do prostovoljcev in hkrati profesionalnem pristopu pri sami organizaciji dela.
Avtorica podaja kratek pregled zgodovinskega razvoja in sedanjega stanja gerontologije in geriatrije v Češki republiki. Predstavi pa tudi Nacionalni program priprav na staranje, ki je stopil v veljavo leta 2002.
Raziskovalni inštitut o staranju (PRIAE - Policy Research Institute on Ageing) je izdal poročilo, ki je plod triletnega raziskovalnega dela v okviru projekta o oskrbi starih ljudi iz manjšin. Ponuja izčrpne informacije o položaju etničnih manjšin, specifične demografske, socio-ekonomske in zdravstvene kazalce, podatke o javnem socialnem in zdravstvenem varstvu starih ljudi iz etničnih skupin ipd. V študijo so vključili dvajset različnih etničnih manjšin iz desetih evropskih držav.
V publikaciji o oskrbi dementnih ljudi v devetih državah, OECD ugotavlja, da imajo programi, namenjeni lajšanju bremena družinskih članov, ki oskrbujejo dementnega sorodnika, pozitiven vpliv na zdravje tako bolnika kot družinskih članov. Poseben poudarek daj začasnem sobivanju dementnih ljudi, namen katerega je zagotoviti krajši oddih njihovim oskrbovalcem.
Na kratko povzemamo poročilo o Alzheimerjevi bolezni, v katerem so pregledno predstavljene raziskave, povezane s to boleznijo. Obravnava vpliv Alzheimerjeve bolezni na bolnike, družinske člane in celotno družbo, predstavi spoznanja novejših raziskav, napredke v določanju razlogov za pojav te bolezni ter omeni nove projekte in raziskovalne pobude, povezane s poskusi zdravljenja Alzheimerjeve bolezni.
V Ameriki je izšlo poročilo o bolezni kosti in osteoporozi, ki ga je izdala Surgeon General. Pomembno sporočilo tega poročila je, da je problematika akutna, vendar pa se v prihodnosti s posebnimi ukrepi lahko izboljša, saj je bil na področju zdravja kosti v zadnjih desetletjih dosežen velik napredek.
Domača nega, je priročnik za nego starega, invalidnega ali drugače onemoglega človeka v domači družini. Avtorice Alojzija Fink, Pjerina Mohar in Anica Sečnik so medicinske sestre s specializirano izobrazbo za nego bolnika in onemoglega starega človeka ter bogato pedagoško prakso s tega področja na Srednji zdravstveni šoli in drugod. Domača nega je priročnik za svojce – samouke pri negi bolnega ali onemoglega človeka, prav tako pa tudi za poklicne negovalce.
Študija izčrpno predstavi demografske značilnosti ljudi starih 80 let in več. Kot je zapisano v uvodni besedi, sta se Svet Evrope in Evropski odbor za prebivalstvo za to študijo odločila na podlagi dejstva, da ta skupina ljudi najhitreje narašča med vsemi starostnimi skupinami ter da imajo najstarejši stari drugačne potrebe in se od mlajših starih ljudi razlikujejo telesno, družbeno in ekonomsko.
Simona Hvalič Touzery - Gerontološki drobci
Mateja Eržen - Delo Zveze medgeneracijskih društev za kakovostno starost Slovenije v letu 2004
Barbara Trbovc - Srečanje z gospodom
Irenca Kovčan - Intervizijska skupina mi je pomagala
Jerala Irena - Strokovna ekskurzija prostovoljcev na Avstrijsko Koroško
Ksenija Ramovš - Delo Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje v letu 2004