Obsežna raziskava je bogat vir raziskovalnih rezultatov in spoznanj. Na tej strani so povzeti rezultati prvih analiz. Podrobnejše informacije pa so na voljo v že objavljenih člankih v reviji Kakovostna starost.
Zakaj pri nas starejši bolniki zamenjajo zdravnika?
Raziskava je pokazala, da so anketiranci izbranega osebnega zdravnika zamenjali v 40,3 % in da je do večine zamenjav prišlo v zadnjih desetih letih. Razlogi za visok odstotek zamenjav so povezani bodisi s samimi anketiranci, z zdravniki ali z zdravstvom. Anketiranci so zdravnike zamenjali, ko so se upokojili, preselili, odšli v dom za starejše občane, zamenjali zaposlitev ali pa so bili z zdravnikom nezadovoljni. Nezadovoljstvo je vzrok 6,6 % zamenjav in se v večini nanaša na razloge, ki jih anketiranci povezujejo s tem, da se z zdravnikom niso »ujeli«, da je prišlo med njima do nesporazuma, da je bil prevečkrat odsoten, da se je premalo zanimal zanje in se mu je vedno mudilo, da niso zaupali njegovi strokovnosti in drugo. Zamenjave, začasne ali trajne, ki z anketiranci niso imele povezav, so bile povezane z upokojitvami ali smrtmi zdravnikov, nosečnostmi zdravnic, odhodi med zasebnike, na specializacije in drugo. Med sistemske razloge štejemo odhode zdravnikov, ukinitve ambulant, dejstvo, da otroški zdravniki ne morejo biti izbrani osebni zdravniki odraslih in podobno. Kar 97,5 % anketirancev ima v skladu s slovensko zdravstveno zakonodajo izbranega osebnega zdravnika. Ta je v 75,3 % v javni zdravstveni službi, v 22,2 % pa zasebnik s koncesijo, preostanek predstavljajo zasebniki brez koncesije ali pa anketiranci izbranega zdravnika nimajo.
Z raziskavo smo ugotovili, da anketiranci zdravnike zaradi nezadovoljstva z njimi ali njihovim delom zamenjajo razmeroma redko in da temu botrujejo enaki razlogi, kot jih naštevajo drugi avtorji. To pomeni, da svoje zdravnike doživljajo in ocenjujejo na enak način, kot bolniki drugod po svetu. Tega pa ne moremo trditi za vse druge primere, ki so pri nas povezani tudi s položajem primarnega zdravstva v celotnem sistemu, s posledično visoko fluktuacijo zdravnikov, ki na primarnem nivoju delajo, dokler ne dobijo možnosti za specializacije in v takih razmerah s težavnostjo vzdrževanja stalnega odnosa med zdravniki in bolniki, ki je najbolj pomembna prav na primarnem nivoju in ki jo želi slovenska zdravstvena zakonodaja uresničevati z obveznim predpisom izbranega osebnega zdravnika. Po tej plati imajo ugotovitve raziskave, ki se sicer nanašajo na posebnost odnosa med zdravnikom in bolnikom, tudi širše javno-zdravstveno sporočilo.
Subjektivno blagostanje, medgeneracijski odnosi in življenjski smisel
Rezultati analize doživljanja sreče pri starejših Slovencih, kažejo, da se jih večina opredeljuje kot zelo srečne ali precej srečne (51,5 %). Odstotek nesrečnih je nizek (4,0 %). Odstotek srečnih je najvišji v prvih nekaj letih po tem, ko se jih večina upokoji (starostno obdobje od 60-64 let), medtem ko se odstotek nesrečnih začne višati okoli 75. leta in narašča v pozno starost. Udeleženci večinoma ocenjujejo, da drugi prevzemajo malo njihovih izkušenj in spoznanj (54,3 %), 35,4 % pa jih meni, da drugi prevzemajo veliko njihovih izkušenj. Večina udeležencev ima redne pozitivne stike s predstavniki vseh treh generacij (63 %). Na področju življenjskega smisla jih večina ocenjuje, da svoj življenjski smisel izpolnjujejo le deloma (60,3 %), 32,7 % pa je takih, ki ga izpolnjujejo v celoti.
Glavna spoznanja, ki izhajajo iz obdelave rezultatov in povezav med raziskanimi področji, kažejo, da se doživljanje sreče pomembno povezuje s prenosom izkušenj in spoznanj na mlajše generacije. Potreba po tem prenosu se s starostjo povečuje, hkrati pa podatki kažejo, da je za tak prenos z naraščajočo starostjo vse manj priložnosti. Doživljanje sreče se povezuje tudi z življenjskim smislom - tisti, ki svoje življenje doživljajo kot smiselno, so bolj srečni in obratno. Medgeneracijski stiki so v novejšem času del številnih programov za starejše. Rezultati na tem področju kažejo, da zgolj sami stiki niso dovolj, potreben je poseben poudarek na kakovosti teh stikov. Ena od možnih smernic je spodbujanje medgeneracijskega prenosa izkušenj. Življenjski smisel je pomemben dejavnik doživljanja sreče in zanimivo je tudi, v čem vidijo smisel življenja starejši sami. Primerjava stvari, ki starejše delajo srečne in stvari, ki jih doživljajo kot smiselne, kaže, da starejši pri sreči pogosto navajajo različne prostočasne aktivnosti, kot so glasba, ples, slikanje, ročna dela ipd., vendar pa skoraj ne navajajo, da so take aktivnosti tudi smisel življenja. Za programe, ki so namenjeni starejšim, je torej dobro, da imajo za pomemben cilj oboje - srečo in smisel. To pa je mogoče doseči s programi, ki starejše aktivirajo za smiselne družbene aktivnosti, ki omogočajo prenos njihovih izkušenj in spoznanj na mlajše generacije.
Premoženjsko stanje in zaposlenost
Prvi rezultati ekonomsko-socialnega dela raziskave kažejo, da je med opazovano populacijo upokojenih brez dodatne zaposlitve 70,8 %, medtem ko je zaposlenih z redno zaposlitvijo 14,9 %. Glavni vir dohodka anketiranih je pokojnina, ki jo prejema 68 % anketiranih, medtem ko jih 16 % še prejema plačo. Dohodek več kot polovice anketiranih (52,2 %) sodi v dohodkovni razred od 401 do 800 EUR. Premoženjsko stanje anketiranih pa kaže, da jih je 37 % solastnikov stanovanja ali hiše ter 27 % lastnikov. Pri vprašanjih o potrošnji pa rezultati ankete kažejo, da si večina anketirancev lahko prihrani nekaj denarja za izlete, za dobrodelne namene, za dopust na morju, za rezervo, za obisk zdravilišč ter za nakupe, ki niso nujni. Dobra četrtina anketiranih pa je odgovorila, da ne more prihraniti za nikakršno dodatno potrebo.
Večina zaposlenih anketiranih pri svojem delu lahko pokaže in razvije svoje zmožnosti in ima podporo v kočljivih službenih situacijah, več kot polovica anketiranih meni, da ima neustrezen dohodek in tudi da ne bi želela sodelovati še naprej v sedanji službi. Dali so tudi visoko oceno zadovoljstvu z delom, zato bi v luči podaljševanja delovne dobe bile dobrodošle spodbude ljudem, da ne bi odhajali predčasno v pokoj. Odgovori kažejo tudi na solidarnost anketiranih, ki kljub relativno skromnim dohodkom še vedno namenjajo delež svojih dohodkov bližnjim brez dohodkov in tistim z nekaj dohodki.