English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Dogodki

Pretekli dogodki

Dr. Božidar Voljč, nekdanji član Izvršilnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) ter vodja medicinske gerontologije na Inštitutu Antona Trstenjaka je v torek, 26. maja, predaval o stališčih Svetovne zdravstvene organizacije do predsodkov o starosti in staranju.

Evropski urad Svetovne zdravstvene organizacije je o tej temi leta 2008 izdal brošuro Demistifying the myths of ageing, v kateri našteva 12 najbolj razširjenih predsodkov, ki prevladujejo o starosti v večini sveta. Dejstva, s katerimi v tej brošuri predsodke zavrača, pa imajo večjo težo v razvitem delu sveta. Kot je dejal dr. Voljč, smo Sloveniji blizu stališča, s katerimi Svetovna zdravstvena organizacija vabi evropske države članice, da v svojih okoljih in na sebi primeren način sprožajo aktivnosti, ki bodo njihovim starejšim državljanom omogočile ne samo zdravo in aktivno starost, ampak tudi aktivno in produktivno vključenost v družbo.

 

Maja Rant, koordinatorka projekta Medgeneracijsko družabništvo ob učenju računalnika, je v mesecu maju pripravila predavanje o omenjenem projektu. Zbrala je nekaj glavnih poudarkov iz predavanja, ki jih na tem mestu predstavljamo.

 

V EU s starostjo upada število starih ljudi, ki živijo v dvočlanskem gospodinjstvu. Ob Popisu prebivalstva v Sloveniji leta 2002 je petina starih nad 65 let živela v enočlanskem gospodinjstvu, in sicer 11,4 % moških in 33,5 % žensk. Popis je tudi pokazal, da v Sloveniji dobri dve petini najstarejših starih ljudi živi v prvem nadstropju ali višje. To predstavlja veliko nevarnost izolacije, saj zaradi oteženega gibanja ali nepokretnosti stari ljudje ostajajo zaprti v svojem stanovanju in odvisni od drugih. Iz raziskav je razvidno, da obstaja povezava med ravnijo socialne interakcije in samozavestjo ter s splošnim dobrim duševnim počutjem starih ljudi. Raziskava med ljudmi, starimi 60 let in več v občini Komenda je pokazala, da je bila osamljena desetina starih ljudi. Stari ljudje še bolj kot mlajši potrebujejo ustrezno socialno mrežo, saj jim moči s starostjo pešajo, vendar pa rezultati Hlebčeve raziskave iz leta 2002 kažejo, da se s staranjem zmanjšuje velikost socialne mreže starega človeka. Glavni vzrok za socialno izolacijo je tako pomanjkljiva socialna mreža, do nje lahko pride tudi zaradi revščine, slabega telesnega zdravja, okoljskih dejavnikov (dostopnost prevoznih sredstev), invalidnosti, preselitve, starostnih predsodkov oz. starizma, slabega dostopa do socialnih aktivnosti, če človek živi sam, zlasti pa tudi zaradi njegove enostransko socialne propustnosti in pomanjkljivih komunikacijskih navad.

Maja letos so na Generalni skupščini AGE sprejeli naš Inštitut Antona Trstenjaka med redne člane. AGE - The European Older People's Platform, je evropska mreža približno 150 organizacij, z 28 milijoni članov, ki zagovarja interese vseh državljanov Evropske unije, starejših od 50 let. Prizadeva si, da bi starejši na evropski, nacionalni, regionalni ter lokalni ravni aktivno sodelovali v političnem dogajanju, vplivali na razvoj EU politike in se bolj zavedali vsega, kar vpliva na njihova življenja. V maju so sprejeli pomembno deklaracijo, ki jo povzeto objavljamo v nadaljevanju.

 

5. maja 2009 je imela na Inštitutu Antona Trstenjaka predavanje o dobrih praksah pomoči družinskim oskrbovalcem starih ljudi pri nas in v tujini dr. Simona Hvalič Touzery. Družinski oskrbovalci onemoglih starih ljudi niso homogena skupina, saj se med seboj močno razlikujejo že po vrsti oskrbe, ki jo zagotavljajo in po njeni pogostosti. Poleg tega jih ločijo tudi njihove lastne značilnosti kot so starost, zaposlitveni status, spol, krvno-sorodstveni odnos do oskrbovane osebe ipd. V različnih podskupinah družinskih oskrbovalcev izstopajo različne značilnosti, težave in potrebe. Te pa je pri oblikovanju pomoči namenjene oskrbovalcem potrebno upoštevati.

V Sloveniji in vsej Evropi je čedalje več starih ljudi v primerjavi s številom mladih. Tudi v razmerah demografskega neravnovesja prihodnjih let si sleherni človek želi, da bi živel v lepih odnosih z mlajšimi in starejšimi ljudmi. Zato sta evropska politika in civilna družba zadnje čase odločneje krenili v prizadevanje po lepšem sožitju med generacijami. Pobuda za praznični dan solidarnosti med generacijami je prišla leta 2008 ob predsedovanju Slovenije EU na mednarodni konferenci na Brdu.

 

As. dr. Mateja Dolenc Voljč, specialistka dermatovenerologije na Dermatološki kliniki Kliničnega centra v Ljubljani je v torek, 21. aprila na našem Inštitutu predavala o koži v starosti. Koža je organ našega telesa, s katero na najrazličnejše načine vzdržujemo stik z okolico. Sodeluje z nami pri vseh aktivnostih, s kožo se moramo ljudi in stvari dotikati, če želimo kaj več izvedeti o njihovi naravi. Z nami vred tudi koža nabira izkušnje. Marsičesa ne pozabi in s starostjo je tega vse več.

 

Aprila je na našem inštitutu v skopu projekta PPP za 3 predavala Mateja Berčan, dipl. m. s. Tema predavanja je bila nega starejšega človeka na domu. V nadaljevanju objavljamo prispevek, ki ga je pripravila na to temo.

Starost ne prihaja sama, pravi slovenski pregovor, s seboj prinaša bolezni in druge tegobe. Vendar pa je lahko tudi lepa, če jo le znamo sprejeti in smo ji kos. Četudi vas pestijo tegobe, se modro spoprimite z njimi in ne dovolite, da bi vas omejevale v stikih s prijatelji, znanci in ljudmi, ki jih imate radi. V domači negi je skrb za osebno higieno, prehranjevanje, gibanje, izločanje, spanje in počitek, oblačenje, komunikacijo, varnost ter prosti čas in rekreacijo individualno prilagojena vsakemu posamezniku, zato lahko dosega bistveno večjo kvaliteto. Ob tem pa je pomembno poznavanje nekaterih dejstev, ki jih s seboj prinaša proces staranja.

Med 14. in 16. aprilom smo na Inštitutu Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje gostili dr. Johna Bearda, direktorja novega Oddelka za staranje in tok življenja pri Svetovni zdravstveni organizaciji (Department of Ageing and Life Course) v Ženevi.

 

V svojem predavanju 7. aprila, nam je Jaka Kovač s Slovenske filantropije predstavil projekt SADEŽI DRUŽBE. Namen projekta je medgeneracijsko povezovanje. S projektom se želijo približati čim več starejšim, predvsem tistim, katerih ostali projekti ne dosežejo. V projektu so vključene osnovne in srednje šole, študentske organizacije, društva upokojencev in prostovoljske organizacije, ki delajo s starejšimi. S projektom želijo vzpodbuditi lokalne in regionalne skupnosti k sodelovanju pri razvijanju socialnih in izobraževalnih programov. Želja ustvarjalcev in izvajalcev projekta je, da bi poskusili narediti bolj odgovorno in socialno občutljivo družbo.

© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje