English site

Povečaj črkePomanjšaj črke

Novice

Izberi rubriko novic:

 Če ste nenadoma izgubili vonj, ste prehlajeni, kašljate, vas boli grlo, imate vročino (torej temperaturo nad 37,5⁰C), težko dihate, vas bolijo mišice, trebuh ali imate prebavne motnje, je možno, da ste zboleli za covid-19.

Odgovore na vprašanja:

  • Kaj naj storim, če sumim, da imam jaz ali moj starejši svojec covid-19?
  • Kako naj ravnam, če zbolim za covid-19?
  • Kako skrbeti za nekoga, ki je zbolel za covid-19?

najdete na: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/dogodki/2085.html

Jesenska številka naše gerontološko-medgeneracijske revije ima dve aktualni vsebini: slovenski zakon o dolgotrajni oskrbi in pandemija covid-19.

Coidu-19 je aktualna tema, ki smo se ji posvetili že v prejšnji šrevilki. Dolgotrajna oskrba pa je naša prednostna vsebina od začetka izhajanja – v teh 22 letih je Kakovostna starost objavila 525 daljših člankov o raziskovalnih spoznanjih in političnih dokumentih ter o tujih in domačih dobrih praksah s področja dolgotrajne oskrbe. V času priprave pričujoče številke je bil v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Revija s svojim izdajateljem Inštitutom Antona Trstenjaka podpira predlog s potrebnimi dopolnitvami. Skupaj s izobraževalno-razvojnim podjetjem za institucionalno oskrbo Firis Imperl d.o.o. in Konzorcijem 17 – združenjem okrog 30 slovenskih občin, ki hočejo urediti integrirano dolgotrajno oskrbo za svoje občane, smo pripravili Izjavo v podporo in dopolnitev predlaganega zakona. Izjava, ki je objavljena v začetku revije, podrobneje razčleni in utemelji prednosti ter potrebne dopolnitve zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, ki ga predlaga Vlada RS.

V reviji boste našli tudi druge prispevke o dolgotrajni oskrbi, od pomena filozofskega dialoga v paliativni oskrbi in delu hospica do poslavljanja in žalovanja v času izolacije ob covidu-19. Ta zadnji je eden iz vrste prikazov, ki prinašajo spoznanja in izkušnje pri reševanju problemov ob pandemiji covid-19 iz tuje literature. Opozoril bi še na izvirni članek o dogajanju ob epidemiji v avstrijskih domovih za stare ljudi. Pregledno opiše ukrepanje za zaščito stanovalcev in osebja, poglobljeno pa se ustavi tudi pri stiskah stanovalcev in njihovih svojcev ter ob etičnih dilemah vodstva v tej novi situaciji, npr. glede slovesa svojcev od umirajočega stanovalca.

Ko predajamo pričujočo številko revije bralcem, si uredništvo želi, da bi v naslednjih številkah lahko objavljali dobre izkušnje po obvladani pandemiji covid-19, ki najbolj prizadeva stare, krhke ljudi v dolgotrajni oskrbi. In tudi o sprejemu kakovostnega zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji.

iz pisma urednika, Kakovostna starost letnik 23 (2020), številka 3

Revijo lahko naročite na info@inst-antonatrstenjaka.si.

Cena posamezne številke je 14 €, celotnega letnika pa 44 €.

naslovnica in kazalo

Kar 80 % dolgotrajne oskrbe za starejše in kronične bolnike v Evropi nudijo družinski in drugi neformalni oskrbovalci, večinoma svojci, prijatelji ali sosedje. Ocenjujemo, da se pri nas v vlogi oskrbovalca znajde vsak deseti Slovenec. Za svoje delo niso plačani, a kljub temu bistveno prispevajo k zagotavljanju zdravstvenih in socialnih storitev. Brez njihovih prizadevanj bi se sistem oskrbe sesul.
Izbruh pandemije Covid-19 je težave neformalnih oskrbovalcev še zaostril. Tisoči prebivalcev Slovenije in milijoni po vsej EU so v zadnjih mesecih postali neplačani oskrbovalci svojih bližnjih, pomoči potrebnih.

Skrajni čas je, da prepoznamo velikanski prispevek neformalnih oskrbovalcev v družbi in jim pomagamo. Zato evropska krovna organizacija za neformalne oskrbovalce Eurocarers in njene članice 6. oktober razglaša za evropski dan neformalnih oskrbovalcev. Prinaša preprosto, a močno sporočilo: Smo neformalni oskrbovalci. Brez nas ne gre. A potrebujemo pomoč.

Inštitut Antona Trstenjaka bo za obeleženje tega dneva, skupaj s Slovenskim združenjem neformalnih oskrbovalcev, organiziral dogodke za člane in akcijo za večanje ozaveščenosti. Prosimo, da nam pri tem pomagate ter pesem za družinske oskrbovalce in Zgodbo oskrbovalke delite s čim večjim krogom prijateljev in znancev.

Če potrebujete dodatne informacije ali podporo o tem, kako doma bolje in lažje oskrbovati starejšega svojca, nas obiščite na bit.ly/oskrbovalec, pridružite se nam lahko na Facebook strani Družinski oskrbovalci ali pa za nasvet pokličete na svetovalni telefon, 064/299-599, ki obratuje vsak dan v tednu med 9 in 15h.

Zate skrbim-pesem za družinske oskrbovalce

Zgodba družinske oskrbovalke 

Kakšna je vsebina in kako potekajo tečaji družinske oskrbe starejšega svojca, ki jih izvaja Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje?

 Srečanja potekajo  osem zaporednih tednov in trajajo dve polni uri v skupini, ki ima od 15 do 25 udeležencev. Udeleženci so povabljeni k aktivni udeležbi, kajti na teh tečajih smo vsi učitelji in vsi učenci, saj se vsi najlažje učimo iz dobrih osebnih izkušenj. Na vsakem srečanju pa je tudi eno predavanje iz področij:  medsebojni odnosi, razumevanje starosti, proti lastni izgorelosti, demenca, nega, o tem, kako se pripraviti na odhod svojca v dom za starejše ter iz umiranja in žalovanja. Tečajniki prejmejo tudi priročnik, ki je izšel v letu 2012, z naslovom: Družinska oskrba starejšega svojca. Na tečajih redno sodelujejo  patronažne sestre, fizioterapevt in drugi strokovnjaki.

Kje lahko dobijo družinski oskrbovalci trajnejšo obliko opore?

Po končanem osemtedenskem tečaju, so svojci povabljeni, da pod vodstvom lokalnih prostovoljcev, ki jih za to dodatno usposobimo na Inštitutu, nadaljujejo z mesečnimi srečanji z namenom, da si med seboj izmenjujejo izkušnje in si nudijo oporo pri tem zahtevnem delu.

Kje se izvaja tečaj družinske oskrbe starejšega svojca ?

Tečaj se izvaja redno, vsaj enkrat letno v Ljubljani, pa tudi po drugih krajih v Sloveniji. Naročniki so občine, društva in drugi. Če doma oskrbujete starejšega človeka, ali se pripravljate na to in ste iz Ljubljane ali njene okolice, nas pokličite na Inštitut. Tisti, ki želite, da se tak tečaj izvede v vašem kraju,  stopite v stik z občinskim oddelkom za zdravstveno in socialno varstvo, zdravstvenim domom ali z lokalnim društvom, ki se pri svojem delu srečuje s svojci starejših ljudi; tečaj izvedemo v sodelovanju z njimi. Prednost imajo mesta in občine, ki so v mreži starosti prijaznih mest in občin.

Kdo je plačnik tečaja?

Na inštitutu si prizadevamo, da je tečaj za družinske oskrbovalce brezplačen, ti običajno pokrijejo samo delne stroške literature v višini 20 EUR. Stroške tečaja plačajo naročniki ali donatorji.

V okviru mreže medgeneracijskih programov za kakovostno staranje, ki jo sofinancira MDDSZ, so deloma pokriti stroški dela za izvedbo dveh tečajev letno, v letu 2011/2012, pa smo pridobili donacijo od Unicredit fondacije za sofinanciranje 5 izvedb tega tečaja.

Strošek tečaja se občini ali državi hitro povrne, saj izobraževanje in podpora svojcem koristi, da lažje, bolje in dalj časa nudijo oskrbo svojemu onemoglemu družinskemu članu. Stroški tečaja so za občino nižji od 1-letnega financiranja domske oskrbe za enega občana. Dodana vrednost tečaja je klub svojcev, ki nastane ob koncu tečaja kot trajna skupina za samopomoč v krajevni skupnosti.

1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Ker letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja?

V mednarodnem projektu SHES - delitvena ekonomija za starejše - smo zaključili drugi sklop in objavili poročilo raziskave o poznavanju in naklonjenosti starejših do delitvene ekonomije. Poročilo je v dveh delih - anketa in poizvedna skupina, s klikom na povezavo lahko preberet več. Projekt in dosedanje ugotovitve bomo predstavili tudi na konferenci "Ljudje in okolje", ki bo 7. oktobra 2020 na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani. 

V letošnjem septembru je v javni razpravi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji. Ne prvič. Ko so evropske države po letu 1990 vzpostavljale ta nujno potrebni finančni in organizacijski sistem socialne varnosti, so zakon o dolgotrajni oskrbi obljubljale tudi slovenske vlade. Nekatere so ga poskušale pripraviti do parlamentarne obravnave, ni pa jim to uspelo. Upamo, da bo tokrat. Vsi državljani smo ob staranju prebivalstva živo zainteresirani za učinkovit sistem pomoči vsakomur, ki postane zaradi starosti, kronične bolezni ali invalidnosti odvisen od pomoči drugih pri opravljanju vsakdanjih opravil – ta naloga nas povezuje še bolj osebno kakor naravne ujme, kjer dobro sodelujemo. Skupini napor politike in uprave, stroke in civilne družbe lahko v javni razpravi izpopolni dobre rešitve v sedanjem predlogu zakona. Če se bo to zgodilo, bomo v naslednjih letih na tem področju začeli dohitevati evropske sosede.

Kaj so kvalitetne rešitve sedanjega predloga zakona o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji in kaj bo treba v javni razpravi dodelati? Poglejmo tri ključne.

Dragi prostovoljci in prostovoljke,

v času bolezni COVID-19 še naprej gradimo skupaj močno socialno mrežo, ki nas povezuje ter gradi solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje. V tem obdobju je pomembno, da smo fizično malo bolj oddaljeni in socialno bližje.

Bolezen COVID-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2 (koronavirus) med nas prihaja kot velik izziv, da prevetrimo svoja prepričanja, vrednote, odnose in se osredotočimo na stvari, ki so v življenju resnično pomembne. Potrošništvo, egocentrizem in medgeneracijska nepovezanost so med nami, v nas, kot gnili krompirji in jih je potrebno kompostirati ter na ta način pridobiti prostor, da znotraj priporočil, pravil in zdrave pameti delujemo naprej v skrbi zase in za druge.

Povezanost, solidarnost, sočutje in skrb za lastno zdravje so vrednote, ki so se v času nastopa epidemije izkazale kot priložnosti, da človek še bolj postane človeku brat, da se človeštvo ujame človečnost, da pomagaš če lahko in si odgovoren zase in za druge.

V maju smo po elektronski pošti razposlali povezavo do spletnega vprašalnika, s katerim smo mlajše starejše spraševali o poznavanju in odnosu do delitvene ekonomije in o poznavanju IKT, ki to omogoča. Anketo je izpolnilo 42 oseb. Rezultate ankete iz vseh sodelujočih držav smo združili v skupno poročilo in ga prevedli.

Klikni za ogled poročila o anketi

Srečanje poizvedne skupine smo ob upoštevanju ukrepov proti okužbi s Covid-19 izvedli 10. julija 2020 na prostem, v vrtni uti pri stavbi inštituta. Udeleženci so prispevali zanimiva razmišljanja in mnenja o delitveni ekonomiji, o prednostih in slabostih, kaj so si pripravljeni deliti ter česa ne ipd.

‹‹123456...11
© 2010 - Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje