1. oktober je za mednarodni dan starejših razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1990. Ker letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi glavna tema: Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja?
Letošnji mednarodni dan starejših je posvečen zdravju starejših.
V 2019 jih je več kot tretjina ocenila svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Po podatkih iz 2018 jih lahko 88 % računa na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (npr. ob bolezni).
Ob anketiranju v 2019 je imelo kakšno dolgotrajno bolezen ali dolgotrajno zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših (65 %). Več kot polovica (54 %) pa jih je bilo zaradi zdravstvenih težav oviranih pri običajnih aktivnostih vsaj 6 mesecev. Kljub temu je 36 % starejših svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro. Takih, ki so menili, da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo slabo, je bilo 21 %.
Po podatkih iz leta 2017 je nekaj manj kot četrtina (23 %) starejših odgovorila, da imajo večje ali zelo velike težave pri običajni hoji ali pri hoji po stopnicah. Kljub temu je storitve oskrbe na domu prejemal razmeroma majhen del starejših (4 %).
Večina starejših skrbi za zdravje tudi z rekreacijo in zdravo hrano.
Po podatkih iz leta 2017 je več kot polovica starejših (57 %) namenila v običajnem tednu rekreaciji vsaj 150 minut tedensko, kar je po mnenju Svetovne zdravstvene organizacije minimum za ohranjanje zdravja. Četrtina starejših pa rekreaciji ni namenila nič časa.
Starejši so za ohranjanje zdravja skrbeli tudi z uživanjem sadja in zelenjave. Največ jih je vsaj enkrat na dan uživalo sadje ali sveže stisnjene sadne sokove, 80 %, nekoliko manj, 76 %, pa zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne sokove.
Na pomoč bližnjih lahko računa velika večina starejših.
V vsakdanjem življenju, še toliko bolj pa, kadar zbolimo ali kadar nas doleti kaj takega, kot je letošnja pandemija, je pomembno, da imamo na voljo osebe, ki jih lahko prosimo za pomoč. Še posebno to velja za starejše. Podatki iz leta 2018 kažejo, da lahko na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov (pogovor, pomoč pri opravilih, pomoč ob bolezni itd.) računa 88 % starejših, na materialno pomoč (denar, dobrine, živila, orodje ipd.) pa 72 %.
Več kot polovica starejših je sproščenih in umirjenih, skoraj polovica pa srečnih.
Na zdravje vseh, tudi starejših, pomembno vpliva tudi počutje. V letu 2018 je 13 % starejših (65+) ocenilo, da so bili večino časa zelo nervozni, 9 % se jih je počutilo »na tleh« ali potrte, 8 % osamljene, 4 % pa malodušne ali depresivne. Med njimi pa je bilo tudi več kot polovica (59 %) takih, ki so se počutili sproščene in umirjene, skoraj polovica (49 %) pa takih, ki so bili večino časa srečni.
Vir: https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9076