Avtor: Jože Ramovš, datum: 15.12.2011

Štirinajsti letnik revije Kakovostna starost sklepamo v času, ko se izteka mednarodno leto prostovoljstva in se EU pripravlja na evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da se slovenska gerontološka revija vse od začetka izhajanja posveča tem vsebinam, še zlasti njihovi sinergični povezavi. Inštitut Antona Trstenjaka je že od začetka devetdesetih let utemeljeval, da je krepitev solidarnega sožitja edina pot za uspešno rešitev nalog ob staranju prebivalstva. Kajti zadovoljevanje lastnih potreb – tudi potreb po kakovostnem staranju – je neločljivo povezano z zadovoljevanjem potreb drugih: Če hočeš pomagati sebi, poskrbi za druge; če hočeš poskrbeti zase, pomagaj drugim. Po tem spoznanju že dve desetletji razvijamo mrežo medgeneracijskih programov za kakovostno staranje. Pojem medgeneracijski se je zadnja leta zelo udomačil in razširil v številnih programih različnih organizacij in prireditev. Naša mreža medgeneracijskih programov temelji na ozaveščanju skupnosti, uporabi lastnih sil ljudi in krajevne skupnosti ter na skupinskem socialnem učenju, ki je sodobna metoda za učenje solidarnosti; več od programov pa tudi na prostovoljstvu, ki pomeni sodobno nekrvno sorodstvo in nekrajevno sosedstvo pri uresničevanju solidarnosti.

Koliko je sedanji pojem aktivno staranje soroden z ustaljenim zdravo staranje in oba s pojmom kakovostno staranje, ki je naslov naše revije?

Strokovni pojem je zdravo staranje. Izhaja iz opredelitve zdravja v ustavi Svetovne zdravstvene organizacije, da je zdravje čim bolj popolno telesno, duševno in socialno (sožitno)blagostanje vsakega človeka. V njej je zajeta preventivna krepitev telesnega, duševnega (vključno z duhovnim) in socialnega zdravja, zdravljenje na vseh teh področjih ter humana oskrba ali paliativa v primerih neozdravljive bolezni ali onemoglosti. Za razvoj človeštva v preteklega pol stoletja sta bila odločilnega pomena oba poudarka iz opredelitve zdravja. Prvi: da zdravje ni le telesno, ampak tudi duševno in socialno – to pa je predvsem zdravo sožitje v družini, službi, osebni in širši družbi. Drugi: da mora biti zdravstveni sistem pozoren tako na zdravljenje bolezni kakor na preventivno krepitev zdravja in paliativno oskrbo. Ta usmeritev se uveljavlja postopoma v skladu z materialnimi možnostmi in s tem, koliko zdravstvo, sociala in politika sprejemajo to pojmovanje v svoji zavesti in praksi. Vsekakor pa je bil na vsem svetu v tem času dosežen takšen napredek v zdravju in socialni blaginji ljudi kot nikoli pred tem. Posebej je viden v zdravem staranju in podaljšanju zdravih let življenja.

Pojem kakovostno staranje je splošen, antropološki, poudarja celovit človeški razvoj v starosti. Za naslov slovenske gerontološke revije smo ga izbrali, ker smo jo zasnovali na celostni gerontologiji, ki zajema neločljivo povezavo človekove telesne, duševne, duhovne, socialne, razvojne in bivanjske razsežnosti, povezavo vseh znanj in ved, ki prispevajo k celostnemu razvoju v starosti, in vse vsakdanje vidike življenja.

Kakšen poudarek pa ima pojem aktivno staranje? Vsekakor dejavno vključenost starejših v družbeno dogajanje in odgovornost zase. Čemu danes ta poudarek? Ker večanje deleža starejših ne prinaša samo težav z vzdržnostjo pokojninskih in zdravstvenih blagajn, ampak je tudi velika priložnost. Starejša generacija ima velike neizkoriščene potenciale. V znanju, delu in premoženju, zlasti pa v življenjskih izkušnjah. Ta generacija ve, kako velik materialni napredek je dosegla. Doživlja pa tudi, da je z lastnim življenjem, življenjem mlajših generacij, predvsem pa s sožitjem med generacijami ni tako nezadovoljna kakor z materialnim napredkom. Sile so šle za materialni razvoj, skrb za razvoj sožitja in osebnosti je ostala ob strani. Od tega spoznanja je le še korak, da tretja generacija prva vpreže sile v osebnostno rast in intenzivno učenje lepšega sožitja. To dvoje lahko starejši učimo mlajše samo tako, da jim pokažemo z lastnim zgledom. To dvoje je naš najbolj obetaven predmet v vseživljenjski šoli. Uspešno delo za osebnostni razvoj ter za lepše, solidarno medčloveško sožitje je srčika vsega trojega: aktivnega, zdravega in kakovostnega staranja.